Zakaj razvijati potrpežljivost?

Zakaj se nekateri v določenih situacijah zdijo tako umirjeni in vztrajni, bolj potrpežljivi, drugi pa veliko hitreje izgubijo potrpljenje?
 
Živimo v kulturi, ki želi takojšnje zadovoljstvo. Stvari si želimo takoj in če jih ne moremo imeti, pogosto začnemo izgubljati zanimanje ali pa se premaknemo na nekaj drugega, kar bi lahko prineslo takojšnjo zadovoljstvo. Vzemite si trenutek in razmislite: kdaj ste nazadnje glede nečesa postali nepotrpežljivi? Kakšne misli ste pri tem imeli? Kako ste se počutili v svojem telesu?
 
Z več potrpežljivosti pride manj frustracij, manj problematičnih odločitev in manj stresa, hkrati pa se povečata pretok in energija. Če želite biti bolj potrpežljivi, to ni neka čarobna veščina. Le preprosto postanete bolj prisotni in samo zavedni; se zavedate situacije, v kateri ste, in svojega odziva nanjo. To je resnično nekaj, kar je v dosegu vsakogar.
 
Spomnim se sodelavke, ki se je vsako jutro srečevala z za vse nas pogostim izzivom, kako sebe in svoje majhne otroke zjutraj obleči, pozajtrkovati in iti od doma, ne da bi pri tem izgubila potrpežljivost.
 
Tudi če je bila vestna, zgodaj vstala in so imeli dovolj časa za vsa jutranja opravila, se je dan za dnem ponavljal isti frustracijski vzorec. Ko so bili na tem, da gredo iz hiše, je eden od otrok vedno še nekaj potreboval, želel zamenjati oblačila, moral še nekaj pojesti, iti še enkrat na stranišče ali se je razburjal zaradi sestrice. Vedno je bilo nekaj.
 
Kljub temu da je sodelavka dobro poznala ta vzorec, je še vedno avtomatsko reagirala s frustracijo in jezo. Spravilo jo je v stres, jo razburilo, začela se je dreti, kar je še poslabšalo situacijo in izčrpalo njeno energijo. Že ko je zjutraj prišla v službo, se je počutila utrujeno in preobremenjeno.
 
S prakticiranjem potrpežljivosti kot mentalne strategije lahko pride do sprememb naših odzivov. Z vpogledom v vzorce naših reakcij in idejami o alternativnih možnostih lahko pride do sprememb vedenja. Včasih podzavestno reagiramo na situacije in izzive na osnovi določenih vzorcev, globoko vpetih v naših možganih. Pomembno je, da imamo svobodo izbire in ne dovolimo, da bi bile naše reakcije tako avtomatske.
 
Ko se počutimo ogroženi, se sproži naš avtomatski telesni stresni odziv 'boj ali beg', kar nas reši, ko smo življenjsko ogroženi. Življenje pa je polno situacij, ki 'ogrožajo' naš urnik, načrte, cilje ali naše namere. A ne smemo si dopustiti, da takrat ta avtomatska reakcija plazilskega dela naših možganov prevzame kontrolo nad nami.
 
Potrpežljivost je sposobnost, da prenesemo tudi neprijetnosti in se direktno soočimo s situacijo ter ravnamo razumno, namesto impulzivno. Potrpežljivost je bolj usmerjena na večje in višje cilje kot na začasne, 'quick-fix' rešitve.
 
Medtem ko skuša avtomatska reakcija 'boj ali beg' rešiti problem s spremembo zunanjih okoliščin (da se borimo proti njim ali zbežimo stran od njih), nam da potrpežljivost jasnost, ki jo potrebujemo, da rešimo problem pri izvoru; da lahko jasno vidimo in ustrezno delujemo. Potrpežljivost je direktna pot do bolj učinkovitejšega in kvalitetnejšega življenja, ki je osredotočena na vir problemov namesto na simptome.
 
Seveda potrpežljivost ne pride naravno do vseh. Nekateri močneje kot drugi čutijo željo po boju ali begu. A pogum, da zdržimo neprijetne situacije, je veščina, ki jo lahko razvijamo in negujemo. Tu nam pomaga trening čuječnosti in prakticiranje tehnik MBSR »Mindfulness-Based Stress Reduction«.
 

Nekaj začetnih namigov za razvijanje potrpežljivosti

 
Razmislite, ali bi vam lahko koristilo biti bolj potrpežljivi in zakaj? Bi bilo to koristno na delovnem mestu ali doma?
 
Naredite refleksijo situacij, ki pri vas izzovejo avtomatsko reakcijo 'boj ali beg' in povzročijo vašo nepotrpežljivost. To vam lahko pomaga se upočasniti in se osredotočiti na eno nalogo hkrati. Prav tako vam daje seznam področij za vadbo.
 
Naslednjič, ko se soočite z eno od teh situacij, se ustavite in pozornost usmerite na vaš dih in vaše telo. Katera čustvo zaznate? Morda jezo, frustracijo ali razdražljivost? Kje v vašem telesu čutite napetost? Dovolite si začutiti neprijetno čustvo. Sprejmite ta občutek. S čustvom nič ne delamo, le dopustimo, da je. Pri tem ne bežimo pred občutki frustracije ali razdraženosti. To niso slabe stvari, ki si jih ne želimo priznati. Potek emocije je podoben valu. Emocija bo sama izzvenela, če se ji ne izogibamo. Delamo pa na spremembi odziva ali na stvareh, ki so v ozadju. Poglejte, če lahko zaznate ali vaši plazilski možgani ali vaš prefrontalni korteks trenutno usmerjajo vaše vedenje. Če se vam določena situacija pogosto dogaja, naj bo to odlična priložnost za vadbo potrpežljivosti. Pri tem bodite potrpežljivi s sabo.
 
Potrpežljivost je veščina, za katero je potrebna vaja. Lahko pa vam da svobodo, da se počutite dobro, tudi ko se zdi, da se svet poigrava z vami. Potrpežljivost lahko nemir in razočaranje spremeni v občutek prostornosti in radovednosti.