Iz pandemije se vlečemo s polžjo hitrostjo

Stanje v svetu je še naprej kompleksno. Na eni strani se prebuja upanje, da bo program cepljenja uspešen in s tem pandemija obvladana. Rezultati cepljenja kažejo solidne znake napredka predvsem v bolj razvitih državah, stanje se najbolj izboljšuje v ZDA in VB. Na drugi strani imamo razvite države, predvsem v Evropi, kjer se omejitve življenja nadaljujejo, saj cepljenje poteka prepočasi in covid-19 nadaljuje svoje širjenje. Tretja kategorija pa so predvsem države s trgov v razvoju, tukaj ciljamo predvsem na Latinsko Ameriko in Azijo, pa tudi Afriko, ki se je pri cepljenju naslonila na cenejše, tudi zaradi širjenja političnega vpliva, lažje dostopno kitajsko cepivo, ki pa sedaj kaže zelo nizko oz. omejeno učinkovitost. Zato se je tu v zadnjem času pandemija začela hitro širiti (Brazilija, Indija, Indonezija, itd.).
 
Centralne banke in države še naprej skrbijo za zelo sproščeno denarno politiko. Ravno ta teden je Fed dejal, da dviga obrestnih mer letos ne bo, zato je optimizem, merjen skozi ekonomske kazalce, na precej visokih nivojih in posledično občutljiv za morebiten korak ali dva nazaj v boju s pandemijo ter ekonomsko recesijo.
 
Inflacija ostaja neznanka, cene pri proizvajalcih še naprej kažejo znake rasti, materiali so bistveno višje kot pred letom ali dvema, zato lahko pričakujemo, da se bo vsaj del tega prelil v končne cene za potrošnike. Kako močno in koliko časa bo trajalo to prelivanje ostaja odprto vprašanje. Trgi so vračunali sunek v spomladansko poletnem obdobju, morebitno nadaljevanje v jesen pa lahko prinese pretres na borze v smislu hitrega prehoda med posameznimi panogami. Še najbolj skrbi počasna krepitev napetosti v odnosih med ZDA in Kitajsko, nekaj kar so analitiki napačno predvidevali, da bo odšlo na »smetišče zgodovin« po Bidnovi izvolitvi. Tudi pomanjkanje čipov in polprevodnikov, ki naj bi se sedaj nadaljevalo v leto 2022 je deloma posledica teh napetosti.
 
V ZDA so uspešno razdelili stimulus med prebivalce, sedaj lahko pričakujemo še začetek infrastrukturnega stimulusa, v ospredje pa prihaja debata, kako vse to financirati. Postalo je jasno, da bo potrebno dvigniti davke in debata okoli tega bo dolga ter napeta, imela pa bo velik vpliv na kapitalske trge. A če v ZDA debatirajo, kako financirati stimulus, se v Evropi ukvarjajo z bolj »življenjskimi« temami, kot je ali so vsi sedeli na pravih sedežih pri obisku v Turčiji, medtem ko se vsi infrastrukturni in ostali projekti vlečejo s polžjo hitrostjo proti točki implementacije. Čeprav je pred meseci kazalo nekoliko bolje, je očitno izvedba še naprej »rak rana« bruseljske birokracije. Povzetek trenutnega stanja v svetu bi zato bil, da je položaj kompleksen in da je v razplet vračunan optimističen scenarij, zaradi česar so udeleženci na kapitalskih trgih zadnje tedne nekoliko na trnih. Nadaljnja poplava poceni denarja, ki išče kakršenkoli pozitiven donos, ne glede na tveganje, skrbi, da se trgi zlagoma pomikajo višje.

Pregled dogajanja na trgih

Zadnji teden ni prinesel presenečenj. Trgi zaradi prej omenjene likvidnosti silijo višje in so na rekordnih vrednostih. Vlagatelji čakajo signale okoli inflacije, rezultate 1. četrtletja 2021 ter za razplet pandemije ključna naslednja dva meseca.
 
Najhitreje se bo razpletlo z rezultati. V roku enega meseca bo jasno, kako in kaj, kaže pa, da znajo podjetja v seštevku pozitivno presenetiti. Za inflacijo bo potrebno počakati na pozno jesen, pandemija pa bo kmalu pokazala, ali je vsaj delno obvladana in bo v ZDA in Evropi pred poletnimi počitnicami sprostila storitveni sektor (turizem, gostinstvo itd.). Zato so zadnje tedne vlagatelji previdni pri investiranju v panoge in segmente trga, povezane s sproščanjem ukrepov.
 
Nekoliko več pozornosti je ponovno usmerjenega v IT sektor, saj so delnice največjih družb po mesecih konsolidacije spet nekoliko oživele in kažejo željo po premiku navzgor. Tudi končanje preiskave proti Alibabi in kazen zgolj 2,8 milijarde, kot enemu največjih tehnoloških podjetij na svetu, je dojeto kot pozitivno. S tem podpira naš osnovni scenarij, da bo letošnje leto negotovo do kitajskih tehnoloških gigantov. Malo so jih dobili po prstih, da država pokaže, da je nad njimi in ne obratno, a za dolgoročne vlagatelje delnice le-teh ostajajo zanimiva naložba.
 


Še naprej je najbolj zanimiv industrijski sektor, ki bo deležen največ denarja iz naslova infrastrukturnega stimulusa, poleg tega pa oživlja tudi investicijski ciklus pri industrijskih podjetjih (npr. velike investicije v panogi polprevodnikov, itd.). Po enomesečni močni korekciji oživlja tudi interes za podjetja iz sektorja oskrbe, saj sproščanje nekaterih pandemičnih ukrepov prinaša večjo porabe energije, začenja pa se tudi investicijski cikel podprt z državnim denarjem.
 
Veliko interesa pritegne tudi panoga široke potrošnje, še posebej avtomobili, kjer evropski avtomobilisti kažejo vse več interesa povrniti izgubljeno v zadnjih 5 letih. Mercedes predstavlja ta teden novi električni sedan, ki po napovedih analitikov predstavlja najresnejšo grožnjo Tesli do sedaj.
 
Na obvezniških trgih večjih premikov ni. Donosi ameriške 10-letne obveznice ostajajo okoli nivoja 1,70 %, za večji premik bo potrebna višja inflacija, saj Fed ne kaže nikakršne želje po komuniciranju o tem, kdaj lahko pričakujemo dvig obrestnih mer (razen, da tega ne bo v 2021).
 

Podobno je tudi v Evropi, kjer je želja po nizkih obrestnih merah še močneje izražena. Tudi dolar zato vztraja nekaj pod 1,20 dolarja za evro, kar trenutno prav tako ustreza vsem vpletenim. Večje valutne premike zadnje mesece spremljamo na trgih v razvoju, kjer večina valut izgublja, a to je bilo že večkrat videno on vlagatelji se morajo zavedati tveganja teh držav, če se le te zadolžujejo v tujih valutah.
 

Nasvet za vlagatelje

Razvoj pandemije, državni stimulusi in likvidnost centralnih bank krojijo borzne trge, a ti zaradi likvidnostne plime silijo višje. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, a ob visokih vrednotenjih previdnost ni odveč. Panoga se je stabilizirala in za novo rast bodo potrebni boljši rezultati poslovanja. Kljub rasti donosnosti obveznice ostajajo drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja še naprej mizerni, skupaj z negativni bančni donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta.
 
Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer se pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje zaradi cepiv ali zaradi vpliva novih politik.
 
Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), industrijo, zaradi infrastrukturnih stimulusov in oskrbo, zaradi prehoda na »zeleno« energijo, dodamo pa lahko se selektivno panogo široke potrošnje.
 
Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, zaradi lepih dividendnih donosov in privlačnih vrednotenj je za manjši del portfelja zanimiva tudi naša regija centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo se omenjata energija in materiali, v teh panogah vrednotenja sicer niso pretirana, a po precejšni rasti v preteklih tednih prihaja obdobje konsolidacije.
 

Za malo bolj potrpežljive vlagatelje je znotraj trgov v razvoju zopet privlačnejša Kitajska. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje.
 
Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t. i. ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.