Vpliv digitalizacije na korporativno upravljanje

Skladno z uvodnimi ugotovitvami direktive 2017/828 – SRD II je v Evropski uniji mogoče zaznati neoptimalno upravljanje družb, ker sta nadzor družb in sodelovanje lastnikov neustrezno in pretirano osredotočena na kratkoročne donose. Razmerja med lastniki in družbo so čedalje kompleksnejša, kar zavira pretok informacij in posledično učinkovito izvrševanje pravic lastnikov. Evropska komisija je napovedala številne ukrepe na področju upravljanja družb, zlasti za spodbujanje dolgoročnega sodelovanja delničarjev ter povečanje preglednosti poslovanja družb in institucionalnih vlagateljev. Aktivnejše sodelovanje lastnikov pri upravljanju družbe pripomore k izboljšanju uspešnosti družbe.

Na podlagi teh ugotovitev je bila sprejeta SRD II. Letos lahko zaradi implementacije SRD II pričakujemo spremembo zakona o gospodarskih družbah. Zaradi imetništva delnic prek zapletenih verig posrednikov je uveljavljanje pravic delničarjev težje. Za namene neposredne komunikacije z delničarji ter lažje uveljavljanje pravic in sodelovanja delničarjev SRD II na novo ureja pravico družb do identificiranja delničarjev. Identifikacija je predpogoj za neposredno komuniciranje med delničarji in družbo. SRD II ureja tudi dolžnost posredovanja informacij, ki omogočajo uveljavljanje pravic delničarjev prek verige posrednikov. Posredniki bodo morali olajšati uveljavljanje pravic delničarjev, vključno s pravico do udeležbe in glasovanja na skupščinah delničarjev, bodisi da bodo omogočili, da bo delničar uveljavljal svoje pravice, bodisi da bodo oni v njihovem imenu uveljavili pravice. Delničar bo upravičen do potrditve, da je družba njegove glasove veljavno zapisala in preštela. Zdi se, da je te obveznosti, ki jih prinaša SRD II, najenostavneje izpolniti z digitalnimi rešitvami.

Ni dvoma, da bi lahko prav digitalizacija razmerij med delničarji in družbami odpravila številna trenja v teh razmerjih. Digitalne rešitve se v evropskem prostoru že nekaj časa uporabljajo za določene vrste komunikacije. Družba in delničar komunicirata zlasti o pripravi skupščine, udeležbi in glasovanju na skupščini ter o izvrševanju pravic delničarjev zunaj skupščine. Za tovrstno komunikacijo se najpogosteje uporabljajo elektronska sporočila, spletne strani družb ali javnih portalov za obveščanje (naprimer SEOnet) in spletni poslovni registri (naprimer Ajpes). Pri izvedbi skupščin že uporabljajo sisteme elektronskega glasovanja in spletne prenose skupščin v živo. Vse bolj razmišljajo tudi o izvedbi virtualnih skupščin in uporabi tehnologije veriženja podatkovnih blokov. Digitalne rešitve naj bi pospešile, pocenile in poenostavile interakcije med družbo in delničarji, kar naj bi razmerja naredilo učinkovitejša in varnejša. V študiji, ki jo je za evropsko komisijo opravil Ernst & Young, so ugotovili, da naklonjenost pravnega okolja uporabi digitalnih orodij pri korporativnem upravljanju ni v korelaciji z dejansko uporabo tovrstnih orodij. To pomeni, da je uporaba digitalnih orodij odvisna predvsem od širših družbeno-kulturnih okoliščin, in ne od pravnih omejitev.

V Sloveniji digitalna orodja uporabljajo za izvajanje osnovnih funkcij korporativnega upravljanja. V Združenju nadzornikov Slovenije so oblikovali strokovno skupino, katere namen je pregled možnih razvojnih trendov korporativnega upravljanja zaradi vpliva digitalizacije poslovanja in novih tehnologij. V skupini smo zaznali, da bi lahko tehnologija veriženja podatkovnih blokov vplivala tudi na korporativno upravljanje. Zaradi regulatornih ovir je trenutna širša uporaba te tehnologije nekoliko omejena. Kljub temu menimo, da bi bile lahko uporabna pri učinkovitejšem in bolj neposrednem vplivu ekonomskih lastnikov v strukturi posrednega lastništva delnic. Ob določenih zakonskih popravkih bi lahko to tehnologijo uporabili za zagotavljanje osnovnih funkcij skupščine. Zlasti bi lahko pocenila in pospešila sklic skupščine, posredovanje gradiv, komunikacijo z delničarji, identifikacijo delničarjev, podelitev glasovalnih pravic, glasovanje in preverjanje glasovanja. V drugem koraku bi lahko Slovenija sledila nekaterim drugim državam (kot je Delaware) in omogočila uporabo tehnologije veriženja podatkovnih blokov za izdajanje lastniških vrednostnih papirjev.

V svetovnem merilu je zaradi napredka tehnologij in velike konkurenčnosti mogoče zaznati, da družbe (Amazon, Airbnb, Google …) uporabljajo nove načine organiziranosti, ki se razlikujejo od klasične hierarhične strukture organiziranosti in jim pravimo »platforme«. Iz razmišljanja, pripravljenega na Tilburg Law School, izhaja, da tak način organiziranosti izkorišča tehnološke rešitve za olajšanje ekonomske menjave, prenos informacij in povezovanje ljudi. Te družbe nimajo hierarhične strukture upravljanja, ampak bolj izravnano strukturo, ki omogoča boljši način sodelovanja med deležniki (zaposleni, razvijalci, uporabniki, partnerji …). Bistvo platform je, da so posamezni deležniki nagrajeni za ustvarjanje vsebin oziroma dela za platformo, kar zanje in lastnike platform ustvarja vrednost in posledično dobiček. Vse to omogoča hitrejši odziv na trg in hitrejšo implementacijo inovacij. S tega vidika bi lahko pri korporativnem upravljanju začeli razmišljati, kako izkoristiti potencial vseh deležnikov, ki so vključeni v platformo in bodo bistveno prispevali k dolgoročni uspešnosti družbe, in ne zgolj upoštevati in ščititi interesov lastnikov. V dobi platform se zdi, da hierarhična struktura ne sledi učinkovito in se ne prilagaja tehnološkemu napredku in potrebam uporabnikov.

Kot kaže, bo digitalizacija nedvomno pripomogla k učinkovitejšemu urejanju razmerij znotraj korporativnega upravljanja. Lahko se celo zgodi, da bo prav zaradi pozitivnih učinkov digitalizacije treba spremeniti razmerja v korporativnem upravljanju, da bodo ta lahko sledila trendom in dosegla dolgoročno uspešnost družb.