Uspešni ljudje so tudi bolj prilagodljivi

Fleksibilnost pri delu in v življenju nam pomaga, da se lažje in bolj ustrezno prilagodimo različnim spremembam.
Fotografija: Ko smo prilagodljivi, zmoremo spusti vse staro. Lažje se sprijaznimo z novim, drugačnim, nepričakovanim in ne dopustimo, da nam nove situacije povzročajo preveliko stisko. Foto: Getty Images
Odpri galerijo
Ko smo prilagodljivi, zmoremo spusti vse staro. Lažje se sprijaznimo z novim, drugačnim, nepričakovanim in ne dopustimo, da nam nove situacije povzročajo preveliko stisko. Foto: Getty Images

Fleksibilnost pri delu in v življenju nam pomaga, da se lažje in bolj ustrezno prilagodimo različnim spremembam. Le-ta se nanaša na naš način razmišljanja in na vedenje. Ko smo fleksibilni, smo bolj odprti in dojemljivi, da uporabimo nove informacije in izkušnje za nadaljnje učenje. Fleksibilnost vključuje tudi kreativnost, ko znamo in uspemo na problem pogledati z drugega zornega kota, ko smo odprti in znamo poiskati ter upoštevati različne odgovore, rešitve. V težjih časih je fleksibilnost eden ključnih dejavnikov, ki nam pomaga, da se ustrezno prilagodimo aktualnim razmeram.
 

Prilagodljivost je sposobnost reagiranja

 
Ko smo prilagodljivi, zmoremo spusti vse staro. Lažje se sprijaznimo z novim, drugačnim, nepričakovanim in ne dopustimo, da nam nove situacije povzročajo preveliko stisko. Kot radi rečemo, »stisnemo limone v limonado«. Prilagodljivost je tudi sprememba ciljev za lažji uspeh. Naš način razmišljanja lahko postane naš zapor, če se ga preveč oklepamo.
 
image_alt
Skoraj polovica zaposlenih razmišlja o kariernih spremembah

Vemo tudi, da v ljudeh, stvareh in dogodkih vidimo tisto, kar pričakujemo. Naša pristranskost gledanja ima pri tem velik vpliv. Zaradi evolucijskih danosti smo bolj nagnjeni k temu, da vidimo negativno in potencialno nevarnost kot tisto, kar je pozitivno in pomirjajoče. Ta naravnanost omejuje učenje in rast. Zdaj je bolj kot kadarkoli pomembno, da smo prilagodljivi in gremo v tok s spremembami. Tudi Darwin je zaključil, da preživijo najbolj prilagodljivi in ne najmočnejši.
 

Razmišljamo rigidno ali fleksibilno?

 
Ste kdaj razmišljali o svojem načinu razmišljanja? Kako razmišljate o sebi? Morda ste prepričani, da niste dovolj dobri ali sposobni. Kaj pa si mislite o ljudeh okoli vas? Morda menite, da vas bodo drugi obsojali, da bodo opazili vaše napake, zato niti ne boste poskušali storiti kaj drugačnega, novega. Kakšna prepričanja nosite iz otroštva? Morda niste prepričani v svoje sposobnosti. Vsa navedena rigidna razmišljanja vplivajo na našo prilagodljivost, nove pristope in razmišljanja o novih idejah. Pomembno je, da se zavemo, kdaj smo pod vplivom rigidnih razmišljanj, in da vemo, da lahko te meje tudi prestopimo.
Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock

Kaj vemo iz nevroznanosti?

 
Znan izrek iz nevroznanosti se glasi: »What fires together, wires together.« V fazi učenja in ponavljanja dejavnosti se ustvarjajo nove povezave med nevroni v možganih. Ko ta dejanja ponavljamo, se ustvarjajo še tesnejše povezave in s tem se vedenje ponavlja in krepi. Prihaja do avtomatizacije.
 
Če želimo biti odprti za nove ideje, možnosti in razmišljanja, je za naše možgane pomembno, da so prilagodljivi, da lahko preskočijo na nove vzorce in nova vedenja. Tukaj pa trčimo ob paradoks; bolj kot so naučeni vzorec krepi, bolj možgani težijo k njemu in ti vzorci postajajo fiksni, zato manj radi izvajajo nova vedenja in učenja.
 
Kot vemo, imata leva in desna polovica možganov različne funkcije, tendence in zmožnosti. Leva je bolj intelektualna, desna pa bolj emocionalna. Najbolje je, ko obe delujeta dobro in med sabo komunicirata. Če je desna polovica preveč dejavna, lahko emocije preglasijo dobro presojo. Če je preveč aktivna leva stran, lahko naše razmišljanje moti zavedanje in prekrivanje emocij. Ključna je torej dobra integracija in delovanj obeh polovic.
 

Smo mentalno fleksibilni?

 
Predstavljajmo si, da hodimo po ulici in začutimo, da je dokaj mrzlo, a smo že predaleč od doma, da bi skočili po jakno. Zato poskusimo spremeniti svoje misli in si predstavljamo, da bo veter prav osvežilen. Ni nam več tako mrzlo in pot lahko nadaljujemo z manj neugodja. Takšno razmišljanje je potrebno tudi pri hoji po žerjavici, saj moramo biti v ustreznem mentalnem in čustvenem stanju.
 
image_alt
Odličnjakinja za tekočim trakom

Lahko si predstavljamo še en primer. Smo na dopustu in razmišljamo o tem, ali bi skočili v bazen, v katerem je voda nekoliko hladna. Lahko se osredotočimo na to, kako nam bo mrzlo in neprijetno ali pa na to, kako bo v bazenu zabavno. Če si želimo v življenju radost, srečo, razburljivost, se osredotočimo na to, kaj nam lahko to da. Ko pa smo usmerjeni k oviram ali razmišljamo, kaj vse gre lahko narobe, je rezultat obžalovanje, ker si ne pustimo prostor za doživetje radosti ali vznemirjenja.
 
Vsi opisani primeri nakazujejo moč naših misli in možnost mentalne prilagodljivosti. To svojo moč lahko natreniramo skozi prakso.
 

Spremenimo svoja prepričanja o sebi

 
Tako malo je potrebno, spremembe, do katerih zaradi tega pride v našem življenju, pa so tako velike. Premik se vedno začne v naših prepričanjih. Če verjamemo, da nimamo samozavesti ali da se ne moremo naučiti neke veščine, je to precejšnja ovira na naši poti. Vedno lahko rečemo, da imamo nekaj samozavesti. Je nekaj situacij, ki jih lahko rešimo, obvladamo, in nekaj takih, ki jih ne moremo. Sebe lahko postavimo nekam na kontinuum samozavesti. Ne razmišljamo le črno - belo. Vidimo lahko tudi sivine.
 
image_alt
Psihološki triki za povečanje premoženja

Za konec: Svojo prilagodljivost lahko preverimo z naslednjimi vprašanji:
  • Kdaj sem si nazadnje dal/a priložnost, da sem poskusil/a kaj novega in razširil/a repertoar svojih izkušenj?
  • Znam pogledati na problem iz različnih zornih kotov oziroma vidikov?
  • Kako se soočam s spremembami? Me preplavi strah ali zaupam, da jim bom kos in so / bodo priložnost za mojo rast in razvoj?

Več iz rubrike

Komentarji: