Umetnost miru

Vsakdo je lahko bojevnik za mir in vsakdo lahko živi pogumno in ustvarjalno življenje.
Fotografija: Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
Foto: Shutterstock

Morihei Uešiba (1883-1969), utemeljitelj aikida, priljubljene japonske borilne veščine in discipline uma in telesa, ki jo je poimenoval tudi umetnost miru je dejal, da prava pot bojevnika temelji na sočutju, modrosti in ljubezni do narave. Uešiba je bil prepričan, da je načela aikida mogoče uporabiti v najrazličnejših življenjskih izzivih – v osebnih odnosih, družbenem delovanju, na delu in v poslu in tudi v ravnanju z naravo. Vsakdo je lahko bojevnik za mir in vsakdo lahko živi pogumno in ustvarjalno življenje.

image_alt
Dihanje je življenje

Ustanovitelj aikida, imenovan tudi O'Sensei (veliki učitelj) je po dolgi in uspešni poti bojevnika, veščega trdih "budo" japonskih borilnih veščin spoznal, da je edina prava zmaga, tista nad lastnimi notranjimi nesoglasji.

Aikido je defenzivna borilna veščina in predstavlja obliko samoobrambe. Pri aikidu sta odločilni telesna izurjenost ter sposobnost izrabe energije in moči nasprotnika. Umetnost obrambe z aikidom ni uporaba sile, pač pa upoštevanje zakona o ravnotežju, pravilno gibanje in uporaba vzvodov. 

Dobesedni prevod besede 'ai-ki-do' je umetnost približevanja harmoniji in enotnosti 

  • (ai) - srečati, združiti, harmonija
  • (ki) - duh, misel ali univerzalna sila
  • (do) - način, smer ali pot

Tako lahko rečemo, da je aikido "način, kako se spojiti z vseobsegajočo, univerzalno energijo."

Besedo aiki pa lahko prevedemo tudi kot "prilagoditev na okoliščine," kar je manj običajno in manj metafizično, vendar natančno predstavlja drugi dve plati aikida, fizično in psihološko.

Po naukih Uešibe je aikido pot harmonije. Združuje ljudi vseh ras in udejanja izvirno obliko vseh stvari. Vesolje ima en sam vir in iz tega središča se v kozmičnem vzorcu pojavljajo vse stvari.

Ljubljana, 2008, Aikdio. Foto: Roman Sipic/Delo. 
Ljubljana, 2008, Aikdio. Foto: Roman Sipic/Delo. 

Po koncu druge svetovne vojne je postalo jasno, da je svet nujno očistiti umazanije in razgrajevanja, zato se je pojavil aikido. Da bi odpravili vojno, prevare, pohlep in sovraštvo, so bogovi miru in ubranosti udejanjili svoje moči. Vsi na svetu smo člani iste družine in skupaj si moramo prizadevati, da bi odpravili nesoglasja in vojno. Ljudje, svet in vesolje bodo brez ljubezni uničeni. Ljubezen poraja svetlobo in toploto.

Uešibe o vseživljenjskem učenju in nenasilju

Namen izobraževanja je odpreti duha, kar je sodobno izobraževanje pozabilo. Vse vesolje je velika odprta knjiga, polna čudežnih stvari, in v njej gre iskati pravo učenje. V tem duhu sprejmimo odgovornost, se zavzeto urimo, razvijajmo, uspevajmo pri svojih prizadevanjih in rojevajmo sadove.

Nenasilje kot način delovanja

Morihei je bil proti ubijanju vseh živih bitij, tudi muh. Njegov odnos do življenja je bil zelo podoben odnosu velikega mečevalca in mojstra zena Tešuja Jamaoke (1836-1888). V ostrem nasprotju s krvoželjnostjo številnih borcev borilnih veščin je bil ponosen, da ni nikoli ubil človeka, čeprav so ga izzvali do zob oboroženi nasprotniki. (Podobno kot Morihei se je nekoč sprehodil skozi točo krogel, ne da bi ga katera zadela.) Medtem ko večina japonskih borcev borilnih veščin časti divje, do zob oboroženo božanstvo Fudo Myo-o, sta imela Tešu in Morihei raje Kannon, boginjo sočutja. Morihei je dejal, da so vse tehnike veščine takemusu aiki le sredstvo za udejanjanje njenih del milosti in sočutja. Aikido temelji na tehnikah ubranosti, ne spopadanja. Morihei je trdil, da je nujna umetnost miru in ne umetnost vojne. Aikido vidi vse v vesolju kot del ene same družine in je izraz najvišje harmonije ter absolutnega miru. Lako govorimo, da gre za borilno veščino ljubezni.

V današnjem svetu je šport zelo razširjen in koristi zdravju in telesni moči. Tudi v aikidu urimo telo, a vidimo ga tudi kot sredstvo za urjenje uma, umirjanje duha ter iskanje lepote in dobrote, razsežnosti, ki jih pri sodobnem športu primanjkuje. Urjenje aikida stopnjuje pogum, iskrenost, zvestobo, velikodušnost in lepoto, obenem pa krepi telo in zdravje. Ne izvajamo ga, da bi se naučili zmagovati, temveč da bi iz vsakršnih okoliščin izšli kot zmagovalci.

Vir _ Morihei Uešiba; Umetnost miru

image_alt
Zakaj meditacija?

Več iz rubrike

Komentarji: