Tudi vi živite v laži?

Premik od ambicije do namena.
Fotografija: FOTO: Getty Images/iStockphoto
Odpri galerijo
FOTO: Getty Images/iStockphoto

Karel Jung je nekoč dejal, da pridemo ljudje popolnoma nepripravljeni v »popoldan« življenja. Popoldneva življenja ne moremo polno živeti na osnovi programa, ki smo ga živeli v jutru. Kajti kar je bilo veliko v jutru, bo majhno oz. nepomembno v popoldnevu. In kar je bila v jutru resnica, bo postala v večeru laž.
 
Jutro življenja v tem kontekstu razumemo kot obdobje odraščanja pa vse do zrelosti nekje okoli 40. do 50. leta. Popoldan in večer življenja pa sta naše zrelo obdobje, vse do smrti.
 
Jung je s tem mislil, da v neki točki preidemo iz faze ambicije v fazo izpolnjevanja pomena in namena svojega življenja. S seboj v novo obdobje pa tudi prinesemo ideje, pravila, konstrukte, koncepte in kažipote, ki smo se jih naučili v obdobju imenovanem jutro življenja, ki pa so fokusirani ekskluzivno samo na ambicijo, preboj, tekmovalnost in željo biti boljši, kot drugi ter imeti ter dosegati več in več.


 
Ko te priučene koncepte prinesemo v popoldan življenja, ki pa je bistveno bolj usmerjen v namen in globji pomen, kjer je namen v resnici nadrejen ambiciji, smo soočeni s kruto resnico, da smo živeli v laži. Laži v smislu, kar je bilo res za nas v jutru: moram imeti več, biti uspešen in napredovati, biti pred drugimi,...v popoldnevu postane laž.
 

Kako se torej premakniti v fazo življenja, ki jo Jung poimenuje »meaning faze«?

 
Ta faza je čas, ko naredimo premik nazaj k delu življenja, ko smo bili še v materinem telesu, v prvih devet mesecih našega življenja. Gre za fazo, ko smo popolnoma predani in zaupamo, da bomo na naši poti vodeni, varni in bo za nas poskrbljeno, če bomo le znali prisluhniti naši pravi naravi in spoznati, da smo tukaj, na tem svetu zato, da mu damo več kot samo, da akumuliramo in tekmujemo z drugimi kdo bo boljši. Pravzaprav predvsem to zadnje, se pravi tekmovanje in primerjanje z drugimi sploh nima nobene veze z našim pomenom in namenom tukaj, v tem življenju.
 
Znameniti psiholog Abraham Maslow je prav tako učil v smeri, da če želimo doseči fazo samoaktualizacije in živeti življenje s pomenom, je prva stvar, ki jo moramo narediti ta, da postanemo neodvisni od dobrega mnenja drugih ljudi o nas in pa nenavezani na izzid. To sta dva top kriterija visoko funkcionalnih ljudi.
 
In težava nastopi ravno zato, ker je neobčutljivost in neodvisnost od dobrega mnenja drugih ljudi ravno nasprotno od tega, kar smo se naučili v zgodnji, ambicijski fazi našega življenja. Prav tako nenavezanost na izzid.
 
Nekako se moramo priučiti novega pogleda na naše bivanje in delovanje. Le ta gre v luči gledanega, da ne ustvarjamo nekaj zato, da bi zaslužili veliko denarja in si pridobili ugled, torej namera ni v služenju denarja temveč je nekaj znotraj nas, ki nam govori; »tukaj si zato, da to delaš z namenom služenja ljudem in življenju«.
 
Skratka, znotraj sebe začutimo kaj moramo kreirati in kakšen je naš namen. Na nek način se povežemo z izvorom in se uglasimo z njim, vzpostavimo z njim harmonijo. Začnemo živeti uglašeni z glasbo znotraj nas.

To pomeni, da živimo življenje po zakonih Dharme, ki je naravni zakon vesolja, ultimativni red kozmosa v katerem je vse povezano z vsem. In v to obdobje se želimo prestaviti opremljeni z kolekcijo praks, prepričanj in usmeritev, ki delajo za nas in ne proti nam.
 
Torej v tej fazi ne poskušamo zapolniti namena in smisla v življenju s postavljanjem ciljev in truda biti pred nekom drugim, tekmovalnostjo in zaskrbljenostjo koliko denarja bom zaslužil in ali bo to kar delam drugim všeč itd,... saj to zopet pelje vse nazaj v fazo ambicije in k Egu, ki ji vlada in mu je prioriteta vse, kar doprinese k ugledu in priznanju.
 

V fazi pomena zadovoljujemo potrebo po samoaktualizaciji

 
Piramida potreb po Maslowu postavlja na čisti vrh prav potrebo po samoaktualizaciji. Torej v fazi življenja, ki smo jo prej poimenovali faza ambicije, kjer prevladuje naš lažni jaz oz. Ego, po Maslowu zadovoljujemo vse potrebe, ki so pred visoko postavljeno potrebo po samoaktualizaciji in so prav tako pomembne in potrebne. Sem spadajo vse fiziološke potrebe, vse povezane z občutkom varnosti in pripadanja ter občutka ljubljenosti, kot tudi potreba po potrditvi, da smo vredni.
 
V  »meaning« fazi pa postane pomembna potreba po samoaktualizaciji in se tako poveča želja in motivacija po zadovoljevanju te potrebe. Pomembne nam postanejo vrednote vezane na moralo, etiko, ekologijo in ohranjanje stika z naravo, iskanje odgovorov kje smo, kdo smo in kam gremo, postanemo tudi bolj razumevajoči in empatični.

Maslowa hierarija potreb. FOTO: Arbeck/Wikimedia
Maslowa hierarija potreb. FOTO: Arbeck/Wikimedia

 

4 premiki osebne rasti, ki so nam na voljo

 
Dr. Wayne Dyer, ameriški prof. psihologije in v kasnejšem obdobju svojega delovanja predvsem duhovni učitelj ter avtor mnogih zelo uspešnih knjig iz področja osebnostne rasti, je v svojem zelo znanem delu (v obliki knjige in filma), ki ga je poimenoval The Shift (Premik) opredelil 4 premike (po Jungu), stopnje v človekovem življenju.

1. Od nezavedanja do zavedanja sebe, kar se zgodi v prvih letih našega življenja. In ravno to dejstvo, tudi pripomore k temu, da se ločimo »navidezno« od celote.
2. Faza ambicije, kjer prevladuje ego.
Večina ljudji se v svojem življenju tukaj v osebnem razvoju tudi ustavi in ne gre dalje.
 
Na razpolago pa sta nam še dve fazi:

3. Obrat ali premik odfaze ambicije in ega nazaj proti naši pravi naravi
4. Dosežemo življenje z globjim namenom in pomenom.          

Tretjo in četrto fazo lahko poimenujemo tudi »meaning« faza o kateri je govoril Jung.

Več iz te teme:

Več iz rubrike