Slovenski hohštaplerji so bili na morju na Hrvaškem
Keanu Reeves, zvezdnik Matrice in Hudičevega advokata, meni osebno eden najbolj normalnih, kul in samosvojih hollywoodskih vele zvezdnikov, je za nek ameriški medij nedavno dejal, da še vedno uživa, ko se vozi s podzemno železnico med navadnimi ljudmi. Mimogrede, pod palcem ima bojda dobrih 100 milijončkov. Dolarjev.
Morda mu je ta želja po normalnosti in preprostosti ostala še od kultnega filma Hudičev advokat, v katerem mu v enem izmed filmskih prizorov poosebljeni hudič, ki ga igra neponovljivi Al Pacino, očita, da se kot odvetnik obnaša kot kakšen malomeščanski gizdalin, ki na vsakem koraku razkazuje svoje prestižne obleke, drage čevlje in se nasploh nespametno »duva« z dolarji.
»Poglej mene,« ga v tem prizoru pouči Pacino. »Oblačim se kot proletarec, izogibam se srečanjem bogatašev in se vozim s podzemno. Nihče si niti pomisliti ne upa, da sem v resnici gospodar sveta«.
Nauk te zgodbe? Pametni ljudje nikoli ne razkazujejo svojega denarja in moči. Denar je itak namenjen zasebnosti in ni je boljše moči, kot je to skrita moč.
Pa vendarle se zdi, da ima denar v življenju večine ljudi povsem drugačno vlogo. Kar poglejte malo naokoli.
Če izvzamem še zdaleč ne zanemarljiv del populacije, ki se vsak mesec bori za plačevanje hrane, osnovnih infrastrukturnih položnic in odplačevanje kreditov in lahko le sanja o nakupu prve nepremičnine, kaj šele druge ali tretje, prestižnih vozil ali eksotičnih potovanj, se hitro soočimo že z drugo, sploh ne tako majhno skupino. To so »hohštaplerski« razkazovalci premoženja in življenjskega stila, lokalni veljaki, obrtniki in podjetniki, čedalje bolj tudi na denar »mahnjeni« dohtarji.
Prepoznate jih po skrbno zglancanem vozilu v vrednosti približno 40.000 evrov, v katerem običajno sedi vzvišen, za težave občestva povsem neprizadet ksiht, z žvečilko v ustih, zakrit z dragimi, a povsem neestetskimi sončnimi očali, ki jih običajno nosijo kakšni skiperji na jahtah, ali pa nosači golf palic.
Prepoznate jih tudi po že skoraj manično depresivni aktivnosti na družbenih omrežjih. Tam objavljajo vse in vsakogar. Recimo samih sebe na balkonu kakšnega hiper betonskega hotela v Dubaju, svojo ženo ali ljubico, ki kupuje v bližnji draguljarni. Svoje plovilo, vredno tam okrog sto ali dvesto jurčkov, v portoroški marini. Šolsko spričevalo svoje hčerke s samimi peticami. Druženje z lokalnim tajkunom, državnim sekretarjem ali ministrom v prestižni restavraciji.
Družbena omrežja so njihov ultimativni »rajc«. Celi Sloveniji hočejo pokazati, da gredo lahko v Dubaj, da imajo 50.000 evrov vreden Audi na lizing in da ima njihova uboga hčerka, ki si sploh ne želi deliti svojih ocen z vesoljno slovensko javnostjo, najboljše ocene.
Janez hohštaplerski se preko družbenih omrežij na ves glas dere: »Poglejte me vendar, imam denar, RES imam denar, potujem, igram golf in poznam ministra, ki gre z menoj celo na večerjo. Si lahko mislite; jaz, včasih od vseh pozabljeni, povsem povprečni, ženskam nezanimivi Janez iz Zgornjega Kašlja sem v življenju dosegel to, da z aktualnim ministrom v marini jem brancina. Tako sem očaran nad samim seboj. Lahko to sploh verjamete?«
Naš snobovski Janez je le ena od ubogih preprostih duš, ki vlogo denarja razumejo povsem napačno. Tem dušam je skupno, da so sužnji denarja. Prav denar namreč narekuje, kaj bodo počeli v življenju, kako bodo to počeli, s kom se bodo morali družiti, po kakšnih taktih bodo plesali, koliko neznansko dolgočasnih druženj z župani, državnimi sekretarji in ministri bodo morali opraviti, koliko slik na Facebooku bodo morali objaviti. Vse za status. Vse za imidž. Vse za druge in nič za sebe.
Zdaj pa to primerjajte s Keanujem Reevesom in njemu podobno druščino.
No, to so pa pravi frajerji. Samosvoji, neodvisni, svobodni. Ki so že zdavnaj dojeli, da je nekaj cvenka sicer dobro imeti, a le zato, da si lahko privoščijo polna, svobodna, njim na kožo pisana življenja.
In prav zato pri denarju v resnici gre.
Omogoči ti razgled. Vrhunski neokrnjen razgled.
*Kolumno je napisal Boštjan J. Turk minulo poletje, a jo zaradi aktualnosti objavljamo ponovno.
Več iz rubrike
Vse igrače in nobene radosti
Ne glede na koliko uspeha, denarja in materialnih dobrin uspe nekdo nabrati v življenju, vse to ga samo po sebi ne bo pripeljalo do zadovoljstva in miru.
Bi lahko v prihodnosti predvideli kazniva dejanja?
Umetna inteligenca bi lahko v prihodnosti predvidela 90 odstotkov kaznivih dejanj