Ko se srečam z znanci in vprašajo, kaj sem po poklicu, in jim odgovorim, da sem notranji revizor, sledi po njihovem prepričanju pravilni odgovor o vsebini mojega dela: »Potem se ukvarjaš z bilancami, a ne?«. To me vedno znova spomni na pogovor z mojim kolegom, notranjim revizorjem v banki, ki mi je povedal zgodbo svojega sina v šoli, kjer je razložil, kaj dela njegov oče: preverja, če drugi štejejo denar pravilno. To mi da vedeti, da ima notranja revizija – kljub svoji pomembni funkciji v vsaki organizaciji – nepoznano vlogo v širši družbi.
 
Če ste se že srečali z notranjim revizorjem pri svojem delu,  ste kljub prvim mogoče nelagodnim občutkom kmalu ugotovili, da notranji revizor ne dela to, kar ste prvotno mislili. Kot vsak poklic se tudi notranja revizija razvija in je iz svoje tradicionalne vloge iskalca napak v računovodskem poročanju prešla v moderno vlogo, in sicer vlogo ustvarjalca dodane vrednosti v organizaciji.
 
Ne preseneča, da investitorji vrednost podjetja z delujočo notranjo pri nakupu ocenijo v povprečju za 10 odstotkov višjo kot podjetje brez nje. Poslanstvo notranje revizije je tako preprosto: na podlagi dajanja zagotovil in svetovanja organizaciji dodajati vrednost. To abstraktno poslanstvo v praksi pomeni, da notranji revizorji na podlagi dobrih praks, sodil, zakonodaje, internih pravil itd. preverjamo, ali se procesi izvajajo v skladu s temi kriteriji ter na podlagi svojega znanja ter celovitega vpogleda v organizacijo priporočamo dodatne notranje izboljšave za doseganje večje učinkovitosti in uspešnosti.
 
Vzemimo za primer obvladovanje tveganj prevar. Po ocenah direktorjev financ v raziskavi izvedeni s strani ACFE, naj bi organizacijo prevare v povprečju stale 5 odstotkov letnih prihodkov. Prevare so del vsake organizacije, problem je, če jih organizacije dejansko odkrijejo.
 


Podatki kažejo, da je 43 odstotkov vseh prevar odkritih preko namigov oziroma se odkrijejo naključno. Zanimivo pa je, da je naslednji najpogostejši način odkrivanja prevar preko notranje revizije, in sicer 15 odstotkov vseh prevar odkrije notranja revizija med svojim delom. To dokazujejo tudi odmevni primeri korporacijskih škandalov, kjer je bila prav notranja revizija tista, ki je odkrila in tudi poročala o prevarah pristojnim institucijam (npr. podjetje Enron s Sherron Watkins; podjetje Worldcom s Cynthio Cooper).   
 
Notranji revizor tako opravlja delo »zaščitnika vrednosti organizacije«, kjer s sistematičnim pristopom odkriva možne pomanjkljivosti in o tem poroča upravljanemu organu. Lahko bi  rekli, da je notranji revizor, predvsem v velikih organizacijah, kjer je ločeno vodenje (uprava) in nadzor (nadzorni svet), najboljši prijatelj organa nadzora oz. lastnikov. Notranji revizor je najboljše orodje, kako pridobiti »nefiltrirane« informacije o resničnem stanju in dogajanju v organizaciji.  Zato delo notranjega revizorja ni lahko, saj so potrebne različne sposobnosti, pri čemer je pomembna predvsem osebna nepristranskost.
 
Kot vsak zaupanja vreden poklic, imamo tudi notranji revizorji svoj Kodeks etike, kjer je ena izmed ključnih vrednot nepristranskost oz. objektivnost. Čeprav imajo to vrednoto tudi drugi poklici v svojih etičnih kodeksih, je za notranjo revizijo to načelo težje uresničljivo, saj nadzorujemo roko, ki nas obenem hrani. Tudi pritiski na notranjo revizijo niso nekaj neobičajnega, kjer je po navadi končni rezultat odpustitev notranjega revizorja ali ukinitev oddelka notranje revizije. S tem se naredi »medvedja usluga« organizaciji, saj to pomeni, da se težave in problemi ne rešujejo ter bodo slej ali prej prišli na površje. Takrat pa se ponavadi ugotovi, da je imela notranja revizija prav.
 
Če se sedaj vrnemo na začetek,  se notranja revizija od zunanje revizije razlikuje predvsem v njeni globini in poglobljenosti pri obravnavanju vseh vrst tveganj, predvsem pa nefinančnih, ter ne samo računovodskega poročanja (torej bilanc). Čeprav se je notranja revizija razvila iz zunanje in se je prvotno posvečala res le računovodskim tveganjem, se je moderna notranja revizija (poudarjamo, da tudi v Sloveniji ni vsaka notranja revizija moderna oziroma uspešna) razvila v zaupanja vrednega svetovalca, ki vedno govori resnico, čeprav je ta resnica včasih predvsem managementu neprijetna. Vendar nas že od otroštva učijo, da kdor dela, dela napake in da se na napakah učimo. Zato notranji revizorji vsem priporočamo naslednje: ko zmagate, poglejte skozi okno in dajte pohvalo drugim, ko pa izgubite, pa se poglejte v ogledalo. Notranji revizorji na koncu le držimo ogledalo, vendar je od vas samih odvisno, ali se boste vanj pogledali.  
 
* Dr. Matej Drašček je vodja notranje revizije v Hranilnici LON in predsednik Združenja notranjih revizorjev IIA – Slovenski inštitut.