Resnica

Ko sem bila še v najstniških letih sem pogosto slišala od ljudi, da me doživljajo kot zelo neposredno, iskreno in pristno osebo. Potem je sledilo še nadaljevanje, da je velikokrat neprijetno slišati resnico tako neposredno, kot to storim jaz. Zaradi tega sem se pogosto spraševala ali je sploh primerno biti tako neposreden in zmeraj govoriti resnico. Resnica seveda velikokrat boli in je ne maramo slišati kadar nam pokaže del nas, ki ga mogoče ne vidimo in se moramo, ko je odkrit z njim potem soočiti.

Rešimo prst, da bomo rešili življenje

Če smo človek, katerega vodilo je priti skozi življenje s čim manj bolečine, potem je vodilo našega delovanja zmeraj izgovor in bo ta tudi zmeraj prevladal. V tem primeru govorimo o popolni odsotnosti želje po izboljšanju in stika z resnico.

Malo bolj ozaveščena možnost je, da začnemo resnico zavijati v celofan.

Temu bolj umetelno rečemo, da postanemo pri svoji komunikaciji diplomatski in ljudem povemo kar jim gre bolj naokoli in v lepši različici. Težava, ki lahko nastane pri takem načinu delovanja je ta, da na ta način slepimo tako sebe, kot vpleteno osebo in začnemo tej diplomatski verziji tudi verjeti in sčasoma sploh ne znamo več ohranjati stika s čisto, nezakrinkano resnico, ki želi priti na plano.

Bubble tea, nov simbol zmage nad karanteno

In še tretja, malo bolj napredna možnost je, da ljudi soočimo z resnico s pomočjo vprašanj in jih na ta način usmerimo, da sami razmislijo o zadevi, o kateri jih sprašujemo. Na ta način jim ničesar ne sugeriramo, kar je dobro in pripomore k njihovi rasti, težava, ki pa jo vidim je v tem, da se na ta način skrijemo za vprašanje in sebe v celoti ne izpostavimo in tako tudi resnice ne skomuniciramo neposredno in točno tako, kot smo jo doživeli sami.

Foto: Getty Images

Zadnja in obenem najboljša možnost je resnica brez filtrov, dodatkov in sugestij.

Samo to kar je in nič več ali manj. Ostati pri preprostosti in jasnosti. Kaj se potem dogaja na drugi strani, ki je s to resnico soočena, ni naša stvar. Še manj pa razlog, da je nebi povedali, saj na ta način samo odložimo zadevo na naslednjo priložnost, kjer bo resnica zopet skušala priti na plano.

Vse, razen zadnje, zgoraj naštete možnosti in načini prikrivanja resnice so oblike mask, ki jih oblikujemo, da bi manj trpeli. Žal so te maske zelo naporne za vzdrževanje in nam sčasoma prinašajo dodaten vir težav, saj  zmeraj ni mogoče uporabiti maske, saj nas kakšna okoliščina prisili, da takoj spregovorimo resnico. Takrat seveda sledi na drugi strani šok v stilu; »od kje se je pa to sedaj vzelo?«,  ali pa: »kdo je ta oseba, take je pa res ne poznam,«...

Resnica je torej ena sama, njeno razumevanje pa poteka na različnih ravneh. Bolj kot smo v stiku z njo, bolj preprosto in mirno bomo živeli.

Resnica je kot sonce. Zaradi nje vse vidimo, ne moremo pa je gledati. -Viktor Hugo

Najstnica, ki z zaslužkom prekaša najbolje plačane direktorje