Ravnovesje v telesu in vpliv na naš uspeh

Če smo pogosto v telesnem neravnovesju, to razteza vire našega telesa, jih troši in slabi. Naša sposobnost samoregulacije se znižuje
Fotografija: Foto: Poike / Getty Images
Odpri galerijo
Foto: Poike / Getty Images

Kdaj ste se nazadnje ustavili in preverili, kako se počuti vaše telo? Običajno to naredimo šele takrat, ko nas kaj boli ali začutimo v telesu, da je nekaj drugače. Lahko se nam pojavljajo pogostejši glavoboli, nagaja nam želodec, slabo spimo ali pa se vedno težje sprostimo. Telo dobi našo pozornost takrat, ko njegovih opozoril ne moremo več ignorirati. Posledice tega, kako živimo svoje življenje, najdejo dom v našem telesu. Če jih dolgo časa pometamo pod preprogo, bo kup kmalu viden tudi čez njo.
 
image_alt
Mark Zuckerberg prepričan, da bodo ljudje kmalu 'živeli' v Facebooku

Stik s svojim telesom


Ko smo v telesnem ravnovesju, se znamo in zmoremo sprostiti ter pomiriti. Na zunanje ali notranje dogajanje v sebi se odzivamo primerno (ne prehitro in ne pretirano). Ko smo v stiku s svojim telesom, vemo in čutimo, ali sedimo ali stojimo, kaj ob tem čutimo, kako dihamo, nas kaj boli itd. Zavedamo se tudi, kako je naše telo povezano z našimi mislimi, čustvi in vedenjem.
 
Ko se pozno popoldne želimo odmakniti od vseh delovnih izzivov, se hočemo v svojem telesu počutiti kot doma. Želimo imeti sposobnost prijetnega in globokega sproščanja, okrevanja in obnove. Te procese potrebujemo za vzdrževanje optimalnega funkcioniranja in delovanja. Če ne zmoremo iti v lastno telo, je druga pot sprostitve v alkoholu, drugih opojnih snoveh, zdravilih ali vedenjskih odvisnostih. Ta pot vsekakor ni prava.
 

Sposobnost samoregulacije


Življenje in delo od nas zahtevata številne odzive. Gost promet, številna e-sporočila, množica sestankov, telefonskih klicev, nenehno lovljenje časovnih rokov ... Vse našteto od nas zahteva nek odgovor. Naše telo in čuti so vseskozi na preži, v napetosti in v pripravljenosti na odgovor. Pomislimo sedaj nasprotno: koliko je v našem življenju situacij ali ljudi, ki od nas zahtevajo odziv sprostitve? Verjetno zelo malo ali nič. In kakšne so posledice, da so naši stresni odzivi tako pogosti, odzivi sprostitve pa tako redki ali celo ničelni?
 
Če smo pogosto v telesnem neravnovesju, to razteza vire našega telesa, jih troši in slabi. Naša sposobnost samoregulacije se znižuje. Vedno manj smo se sposobni ustrezno odzvati na stresno situacijo, lahko se srečujemo s povišanim tlakom, glavoboli, vnetnimi procesi, slabši je naš reakcijski čas, bolj nas zmotijo dražljaji v naši okolici, slabše se tudi zberemo in koncentriramo. Vse našteto slabo vpliva na našo sposobnost samoregulacije.
Foto: Hreni / Getty Images
Foto: Hreni / Getty Images

Vzdrževanje telesne odpornosti je stalno delo


Zakaj ne zmoremo skrbeti za svojo odpornost, telesno moč in telesno okrevanje? Različne raziskave navajajo štiri ključne razloge:
  • Zdi se nam, da si ne zaslužimo
Lahko se vseskozi krivimo za pretekle napake, ki smo jih storili in sami sebe obravnavamo v precej negativni luči. Predse postavljamo negativno ogledalo, naš notranji starš pa zavzema izrazito kritično pozicijo. Če se prepoznamo v tem opisu, potem se moramo osredotočiti na krepitev občutkov samovrednosti, se naučiti ljubečega in sočutnega odnosa s seboj ter se izogibati negativnemu samogovoru.
  • Občutek, da nimamo časa
Vseskozi se utapljamo v delu. Delovnih in domačih obveznosti ni nikoli konec. Skrb za telo in telesno počutje se nam zdita kot še ena dodatna naloga in zadolžitev. Kadar je dela veliko, pač ni časa za skrb zase. Pomembno je, da pri sebi spremenimo to perspektivo, da si čas za sproščanje in okrevanje lahko podarimo oz. vzamemo. To je naša odgovornost do samega sebe. Rezultate lahko dosežemo že s petnajstimi minutami dnevno. Ta investicija nas bo naredila bolj učinkovite, zdrave in zadovoljne.
  • Zdi se nam neprijetno
Če si vzamemo čas in prakticiramo sprostitev brez obsojanja, se bo naše počutje pomaknilo navzdol po lestvici stresa, telo pa se bo začelo obnavljati. Morda tega ne bomo takoj opazili. Vseskozi imejmo pred seboj dve ključni besedi: vztrajnost in potrpežljivost. Za doseganje uspeha moramo biti konsistentni.
  • Se preprosto ne zgodi
Zgodi se nam tudi, da ko že nameravamo nameniti nekaj časa za sprostitev, pride vmes kaj drugega: nova naloga, nova obveznost, zato preusmerimo svoje prioritete in na sprostitev pozabimo. Smo bitja navad in naša tendenca je, da nadaljujemo s tistim, kar smo pravkar počeli. Edina rešitev je, da si svoje ime zapišemo v naš urnik, torej čas za nas. Oblikovanje urnika je naša najpomembnejša naloga, če želimo vzpostaviti dobre navade in biti uspešni. Če čas za sprostitev planiramo, bo večja verjetnost, da bomo sprostitev tudi izvedli. Ko si rezerviramo čas zase, je to tako pomembno, kot če si rezerviramo čas z nekom drugim.
 

Neusklajenost skozi evolucijo


Narava nam je ob stresu podarila tri načine odzivanja: boj, beg ali otrplost. A zelo malo stresorjev, ki smo jim priča dandanes, bi bilo primernih za te odzive. Ko plačujemo naše račune, ko oddajamo poročilo tik pred rokom, se prepiramo z bližnjimi, so naša ramena napeta, poviša se nam srčni utrip, poviša tlak, roke so potne … Ampak vsi ti odzivi nam v naštetih situacijah ne pomagajo. Gre za naše zastarele odzive, ki niso usklajeni z zahtevami sodobnega človeka. In če se ta nakopičena energija v nas ne sprosti, se (škodljivo) nabira v telesu.
 
Pomembno je, da najprej ozavestimo, da naše življenje ni v nevarnosti. Bolj ko stres dojemamo kot izziv, torej ne kot grožnjo, manjši bo njegov negativni vpliv na naše telo. Ta pozitivni in bolj učinkovit pogled na stresno situacijo nam pomaga znižati našo emocionalno reakcijo, bolj smo zmožni objektivnega in optimalnega razmišljanja in reševanja problema. To nam bo pri odzivu na stres najbolj pomagalo: zmožnost fokusiranja, koncentriranja in polna prisotnost v trenutku.
 
image_alt
Odličnjakinja za tekočim trakom

Kaj je naš cilj pri telesnem ravnovesju?

 
Seveda ne želimo in ne moremo živeti zaprti v mirni kletki in se izogibati vsem stresorjem. Naučiti se moramo krmariti na valovih življenja, na valovih stresnih izzivov, da sprejmemo to kot del naših življenj. V večji meri moramo poslušati ritem svojega telesa, ki nam nakaže, kdaj je čas za sprostitev in kdaj imamo dovolj energije, da nadaljujemo. Le tako bomo dosegali delovne uspehe in dolgotrajno optimalno zdravje. Naj bo naša nova mantra: skrbim za svoje telo, znam se umiriti in sprostiti.
 
Za konec pa še tri vprašanja za preverjanje našega telesnega ravnovesja:
  • Kdaj sem nazadnje zaznal/a, da je moje telo napeto in ni sproščeno? Kaj sem storil/a?
  • Kako poskrbim, da se umirim in sprostim?
  • Kako in kolikokrat pokažem svojemu telesu, da ga cenim?

Več iz rubrike

Komentarji: