Ravnovesje v telesu in vpliv na naš uspeh
Če smo pogosto v telesnem neravnovesju, to razteza vire našega telesa, jih troši in slabi. Naša sposobnost samoregulacije se znižuje
Odpri galerijo
Kdaj ste se nazadnje ustavili in preverili, kako se počuti vaše telo? Običajno to naredimo šele takrat, ko nas kaj boli ali začutimo v telesu, da je nekaj drugače. Lahko se nam pojavljajo pogostejši glavoboli, nagaja nam želodec, slabo spimo ali pa se vedno težje sprostimo. Telo dobi našo pozornost takrat, ko njegovih opozoril ne moremo več ignorirati. Posledice tega, kako živimo svoje življenje, najdejo dom v našem telesu. Če jih dolgo časa pometamo pod preprogo, bo kup kmalu viden tudi čez njo.
Ko smo v telesnem ravnovesju, se znamo in zmoremo sprostiti ter pomiriti. Na zunanje ali notranje dogajanje v sebi se odzivamo primerno (ne prehitro in ne pretirano). Ko smo v stiku s svojim telesom, vemo in čutimo, ali sedimo ali stojimo, kaj ob tem čutimo, kako dihamo, nas kaj boli itd. Zavedamo se tudi, kako je naše telo povezano z našimi mislimi, čustvi in vedenjem.
Ko se pozno popoldne želimo odmakniti od vseh delovnih izzivov, se hočemo v svojem telesu počutiti kot doma. Želimo imeti sposobnost prijetnega in globokega sproščanja, okrevanja in obnove. Te procese potrebujemo za vzdrževanje optimalnega funkcioniranja in delovanja. Če ne zmoremo iti v lastno telo, je druga pot sprostitve v alkoholu, drugih opojnih snoveh, zdravilih ali vedenjskih odvisnostih. Ta pot vsekakor ni prava.
Življenje in delo od nas zahtevata številne odzive. Gost promet, številna e-sporočila, množica sestankov, telefonskih klicev, nenehno lovljenje časovnih rokov ... Vse našteto od nas zahteva nek odgovor. Naše telo in čuti so vseskozi na preži, v napetosti in v pripravljenosti na odgovor. Pomislimo sedaj nasprotno: koliko je v našem življenju situacij ali ljudi, ki od nas zahtevajo odziv sprostitve? Verjetno zelo malo ali nič. In kakšne so posledice, da so naši stresni odzivi tako pogosti, odzivi sprostitve pa tako redki ali celo ničelni?
Če smo pogosto v telesnem neravnovesju, to razteza vire našega telesa, jih troši in slabi. Naša sposobnost samoregulacije se znižuje. Vedno manj smo se sposobni ustrezno odzvati na stresno situacijo, lahko se srečujemo s povišanim tlakom, glavoboli, vnetnimi procesi, slabši je naš reakcijski čas, bolj nas zmotijo dražljaji v naši okolici, slabše se tudi zberemo in koncentriramo. Vse našteto slabo vpliva na našo sposobnost samoregulacije.
Zakaj ne zmoremo skrbeti za svojo odpornost, telesno moč in telesno okrevanje? Različne raziskave navajajo štiri ključne razloge:
Narava nam je ob stresu podarila tri načine odzivanja: boj, beg ali otrplost. A zelo malo stresorjev, ki smo jim priča dandanes, bi bilo primernih za te odzive. Ko plačujemo naše račune, ko oddajamo poročilo tik pred rokom, se prepiramo z bližnjimi, so naša ramena napeta, poviša se nam srčni utrip, poviša tlak, roke so potne … Ampak vsi ti odzivi nam v naštetih situacijah ne pomagajo. Gre za naše zastarele odzive, ki niso usklajeni z zahtevami sodobnega človeka. In če se ta nakopičena energija v nas ne sprosti, se (škodljivo) nabira v telesu.
Pomembno je, da najprej ozavestimo, da naše življenje ni v nevarnosti. Bolj ko stres dojemamo kot izziv, torej ne kot grožnjo, manjši bo njegov negativni vpliv na naše telo. Ta pozitivni in bolj učinkovit pogled na stresno situacijo nam pomaga znižati našo emocionalno reakcijo, bolj smo zmožni objektivnega in optimalnega razmišljanja in reševanja problema. To nam bo pri odzivu na stres najbolj pomagalo: zmožnost fokusiranja, koncentriranja in polna prisotnost v trenutku.
Seveda ne želimo in ne moremo živeti zaprti v mirni kletki in se izogibati vsem stresorjem. Naučiti se moramo krmariti na valovih življenja, na valovih stresnih izzivov, da sprejmemo to kot del naših življenj. V večji meri moramo poslušati ritem svojega telesa, ki nam nakaže, kdaj je čas za sprostitev in kdaj imamo dovolj energije, da nadaljujemo. Le tako bomo dosegali delovne uspehe in dolgotrajno optimalno zdravje. Naj bo naša nova mantra: skrbim za svoje telo, znam se umiriti in sprostiti.
Za konec pa še tri vprašanja za preverjanje našega telesnega ravnovesja:
Stik s svojim telesom
Ko smo v telesnem ravnovesju, se znamo in zmoremo sprostiti ter pomiriti. Na zunanje ali notranje dogajanje v sebi se odzivamo primerno (ne prehitro in ne pretirano). Ko smo v stiku s svojim telesom, vemo in čutimo, ali sedimo ali stojimo, kaj ob tem čutimo, kako dihamo, nas kaj boli itd. Zavedamo se tudi, kako je naše telo povezano z našimi mislimi, čustvi in vedenjem.
Ko se pozno popoldne želimo odmakniti od vseh delovnih izzivov, se hočemo v svojem telesu počutiti kot doma. Želimo imeti sposobnost prijetnega in globokega sproščanja, okrevanja in obnove. Te procese potrebujemo za vzdrževanje optimalnega funkcioniranja in delovanja. Če ne zmoremo iti v lastno telo, je druga pot sprostitve v alkoholu, drugih opojnih snoveh, zdravilih ali vedenjskih odvisnostih. Ta pot vsekakor ni prava.
Sposobnost samoregulacije
Življenje in delo od nas zahtevata številne odzive. Gost promet, številna e-sporočila, množica sestankov, telefonskih klicev, nenehno lovljenje časovnih rokov ... Vse našteto od nas zahteva nek odgovor. Naše telo in čuti so vseskozi na preži, v napetosti in v pripravljenosti na odgovor. Pomislimo sedaj nasprotno: koliko je v našem življenju situacij ali ljudi, ki od nas zahtevajo odziv sprostitve? Verjetno zelo malo ali nič. In kakšne so posledice, da so naši stresni odzivi tako pogosti, odzivi sprostitve pa tako redki ali celo ničelni?
Če smo pogosto v telesnem neravnovesju, to razteza vire našega telesa, jih troši in slabi. Naša sposobnost samoregulacije se znižuje. Vedno manj smo se sposobni ustrezno odzvati na stresno situacijo, lahko se srečujemo s povišanim tlakom, glavoboli, vnetnimi procesi, slabši je naš reakcijski čas, bolj nas zmotijo dražljaji v naši okolici, slabše se tudi zberemo in koncentriramo. Vse našteto slabo vpliva na našo sposobnost samoregulacije.
Vzdrževanje telesne odpornosti je stalno delo
Zakaj ne zmoremo skrbeti za svojo odpornost, telesno moč in telesno okrevanje? Različne raziskave navajajo štiri ključne razloge:
- Zdi se nam, da si ne zaslužimo
- Občutek, da nimamo časa
- Zdi se nam neprijetno
- Se preprosto ne zgodi
Neusklajenost skozi evolucijo
Narava nam je ob stresu podarila tri načine odzivanja: boj, beg ali otrplost. A zelo malo stresorjev, ki smo jim priča dandanes, bi bilo primernih za te odzive. Ko plačujemo naše račune, ko oddajamo poročilo tik pred rokom, se prepiramo z bližnjimi, so naša ramena napeta, poviša se nam srčni utrip, poviša tlak, roke so potne … Ampak vsi ti odzivi nam v naštetih situacijah ne pomagajo. Gre za naše zastarele odzive, ki niso usklajeni z zahtevami sodobnega človeka. In če se ta nakopičena energija v nas ne sprosti, se (škodljivo) nabira v telesu.
Pomembno je, da najprej ozavestimo, da naše življenje ni v nevarnosti. Bolj ko stres dojemamo kot izziv, torej ne kot grožnjo, manjši bo njegov negativni vpliv na naše telo. Ta pozitivni in bolj učinkovit pogled na stresno situacijo nam pomaga znižati našo emocionalno reakcijo, bolj smo zmožni objektivnega in optimalnega razmišljanja in reševanja problema. To nam bo pri odzivu na stres najbolj pomagalo: zmožnost fokusiranja, koncentriranja in polna prisotnost v trenutku.
Kaj je naš cilj pri telesnem ravnovesju?
Seveda ne želimo in ne moremo živeti zaprti v mirni kletki in se izogibati vsem stresorjem. Naučiti se moramo krmariti na valovih življenja, na valovih stresnih izzivov, da sprejmemo to kot del naših življenj. V večji meri moramo poslušati ritem svojega telesa, ki nam nakaže, kdaj je čas za sprostitev in kdaj imamo dovolj energije, da nadaljujemo. Le tako bomo dosegali delovne uspehe in dolgotrajno optimalno zdravje. Naj bo naša nova mantra: skrbim za svoje telo, znam se umiriti in sprostiti.
Za konec pa še tri vprašanja za preverjanje našega telesnega ravnovesja:
- Kdaj sem nazadnje zaznal/a, da je moje telo napeto in ni sproščeno? Kaj sem storil/a?
- Kako poskrbim, da se umirim in sprostim?
- Kako in kolikokrat pokažem svojemu telesu, da ga cenim?
Več iz rubrike
Vse igrače in nobene radosti
Ne glede na koliko uspeha, denarja in materialnih dobrin uspe nekdo nabrati v življenju, vse to ga samo po sebi ne bo pripeljalo do zadovoljstva in miru.
Bi lahko v prihodnosti predvideli kazniva dejanja?
Umetna inteligenca bi lahko v prihodnosti predvidela 90 odstotkov kaznivih dejanj