Proti ali proč od skrbi
Ste že slišali misel, ki pripada enemu največjih mislecev vseh časov Thomasu Jeffersonu, nekdanjemu predsedniku ZDA, ki je bil med drugim tudi politični filozof, agronom, vrtnar, arhitekt, etimolog, matematik, kriptograf, inšpektor, paleontolog, pisatelj, odvetnik, izumitelj in violinist?
Odpri galerijo
FOTO: Getty Images/iStockphoto
No, je zelo zelo resnična, tako zelo, da če bi jo vsi ljudje sprejeli za svojo in jo tudi začeli živeti bi bilo njihovo življenje veliko bolj srečno in mirno.
Gre pa takole: »Koliko bolečine so nas stali ti hudički, ki se v resnici nikoli niso zgodili«.
Gre namreč za to, da večino ljudi stalno nekaj skrbi in to na dnevni ravni, v resnici pa se statistično gledano 80 odstotkov vsega tega potem sploh ne zgodi…
Ta statistika je res neverjetna, in če človek vklopi malo zdrave kmečke pameti, kot bi temu rekel dr. Richard Bandler (dr. matematike) in soustanovitelj NLP-ja (Nevro lingvističnega programiranja), ki je tudi velik um tega časa, potem bi že zdavnaj nehali to početi.
Dr. Bandler je naredil zanimiv izračun na enem svojih seminarjev iz NLP-ja in Hipnoze, kjer mu je neka udeleženka povedala, da je z mislimi non stop nekje v skrbeh. Dokazal ji je, kako neumno je to početje. Posvečati vsak dan premišljevanju o neki skrbi, za katero je celo priznala, da razmišlja o njej nepretrgoma že celih 30 let. Namesto tega bi lahko posvečala ta čas razmišljanju o lepših stvareh, dogodkih, ciljih, načrtih … skratka karkoli drugega bolj pozitivnega in produktivnega.
No, izračun je bil res osupljiv in gospa se je po njem močno zamislila in se resnično zavedla neumnosti svojega početja.
Bilanca njenih skrbi oziroma mislih o skrbeh je bila naslednja: 30 min/dan je porabila za tovrstno razmišljanje, kar je na tedenski ravni 3,5 ure, na mesečni 14 ur, na letni 168 in na 30 letni 5040 ur.
Ker je šlo tukaj za eno in isto zadevo - ki jo je poimenovala skrb, in ji je gospa namenjala čas v svojih mislih čisto vsak dan, vsaj pol ure dnevno že 30 let, je ta številka res osupljiva, ni?
Naj za konec tega zapisa in razmisleka povem, od kod sploh izvira beseda skrb – »worry«.
Gre za grško besedo, ki jo lahko prevedemo kot »razcepljen um«. In točno tako skrb tudi občutimo večino časa; kot tok misli, ki človeka vleče v veliko različnih smeri, istočasno.
No, že veste kam boste odslej usmerjali svoje misli?
Proti ali proč od skrbi?
Gre pa takole: »Koliko bolečine so nas stali ti hudički, ki se v resnici nikoli niso zgodili«.
Gre namreč za to, da večino ljudi stalno nekaj skrbi in to na dnevni ravni, v resnici pa se statistično gledano 80 odstotkov vsega tega potem sploh ne zgodi…
Ta statistika je res neverjetna, in če človek vklopi malo zdrave kmečke pameti, kot bi temu rekel dr. Richard Bandler (dr. matematike) in soustanovitelj NLP-ja (Nevro lingvističnega programiranja), ki je tudi velik um tega časa, potem bi že zdavnaj nehali to početi.
FOTO: Getty Images/iStockphoto
No, izračun je bil res osupljiv in gospa se je po njem močno zamislila in se resnično zavedla neumnosti svojega početja.
Bilanca njenih skrbi oziroma mislih o skrbeh je bila naslednja: 30 min/dan je porabila za tovrstno razmišljanje, kar je na tedenski ravni 3,5 ure, na mesečni 14 ur, na letni 168 in na 30 letni 5040 ur.
Ker je šlo tukaj za eno in isto zadevo - ki jo je poimenovala skrb, in ji je gospa namenjala čas v svojih mislih čisto vsak dan, vsaj pol ure dnevno že 30 let, je ta številka res osupljiva, ni?
PREBERITE TUDI:
Naj za konec tega zapisa in razmisleka povem, od kod sploh izvira beseda skrb – »worry«.
Gre za grško besedo, ki jo lahko prevedemo kot »razcepljen um«. In točno tako skrb tudi občutimo večino časa; kot tok misli, ki človeka vleče v veliko različnih smeri, istočasno.
No, že veste kam boste odslej usmerjali svoje misli?
Proti ali proč od skrbi?
Več iz rubrike
Vse igrače in nobene radosti
Ne glede na koliko uspeha, denarja in materialnih dobrin uspe nekdo nabrati v življenju, vse to ga samo po sebi ne bo pripeljalo do zadovoljstva in miru.
Bi lahko v prihodnosti predvideli kazniva dejanja?
Umetna inteligenca bi lahko v prihodnosti predvidela 90 odstotkov kaznivih dejanj
