V nadaljevanju preberite:
Dejstvo je, da nas prihodnost rada preseneti. Odprte šole, učitelji, ki uporabljajo digitalne tehnologije za razširitev osebnega učenja, in ne za njegovo zamenjavo, ter učenci, ki se vsakodnevno v skupinah drvijo po šolskih hodnikih. Vse to so stvari, ki smo jih lani ob tem času imeli za nekaj povsem samoumevnega. Vse to so tudi stvari, ki so v prvih mesecih leta 2020 izpuhtele.
Da bi dosegli vizijo in pripravili izobraževalne sisteme za prihodnost, moramo upoštevati ne le spremembe, ki se zdijo najbolj verjetne, ampak tudi tiste, ki jih ne pričakujemo, opozarjajo strokovnjaki.
- Kakšni so scenariji za prihodnost šolanja?
- Kakšno je pravo ravnovesje med modernizacijo in motnjo?
- Kako uskladiti nove cilje s starimi strukturami?
- Kako podpreti globalno usmerjene in ozavestiti lokalno ukoreninjene učitelje?
- Kako spodbuditi inovacije, hkrati pa priznati družbeno zelo konservativno naravo izobraževanja?
- Kako izkoristiti nov potencial z obstoječimi zmogljivostmi?
- Kako preoblikovati prostore, ljudi, čas in tehnologije, da bomo ustvarili močna učna okolja?
- Čigav glas šteje v primeru nesoglasij?
- Kdo je odgovoren za najbolj ranljive člane naše družbe?
- Če so globalne digitalne korporacije glavni ponudniki, kakšna regulativna uredba je potrebna za rešitev že tako kočljivih vprašanj glede lastništva podatkov, demokracije in opolnomočenja učencev in učiteljev?
Omogočite si dostop do celotne vsebine in berite zgodbe iz Sveta kapitala že za 0,99 evra na mesec.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Berite Svet kapitala prvi mesec že za 4,99 € 0,99 €!
NAROČITE