Na prenosnem računalniku aplikacija Zoom, na drugi strani prijateljica Lori Haberkorn, oblečena v bež svileno srajco, z zlatimi uhani in prstani ter abstrakt­no tetovažo, ki simbolizira astrološko znamenje bika. Pri devet­indvajsetih je z dolgimi svetlimi lasmi, izrazito pomirjujočo prezenco in popolno poltjo bolj kot samooklicana čarovnica videti kot sestra enfant terrible Gwyneth Paltrow ali vsaj kot nekdo, ki bralkam spletne strani Goop svetuje, kako navigirati kompleksnost življenja v enaindvajsetem stoletju.

Vsaj zadnje deloma drži; pred tremi tedni mi je Lori namreč poslala sporočilo, da zadnje čase name misli več kot običajno in da bi rada pogledala v mojo astrološko rojstno karto in morda tudi tarot karte, ker ima občutek, da zame stvari trenutno ne tečejo čisto gladko in da imam morda težave z retrogradno Venero (ki je, mimogrede, moj vladajoči planet) in številnimi eklipsami planetov, ki bodo moje življenje bojda obrnile na glavo in mi na koncu dale novo jasnost, duševni mir in prizemljenost.

Astrologija, rojstne karte, energetske prakse in – recimo jim – okultne vede zame niso novost. Pri petnajstih je Milan, prijatelj mojih staršev, ki se je poglobljeno ukvarjal z astrološkimi fenomeni, na prošnjo moje mame zame prvič sestavil rojstno karto. Leta 2001 kart na podlagi rojstnega datuma, točne ure in kraja rojstva še ni bilo mogoče v dveh minutah najti na internetu; interpretacijo je spremljala tančica mističnosti pa tudi krhke srhljivosti, ki spremlja vse, kar je do tistega trenutka obstajalo zgolj kot hipotetična možnost in je potem postalo realnost.

Iz tiste prve karte se najbolj spominjam napovedi, da bom v življenju zaslužila in zapravila zelo veliko denarja (za zdaj lahko z določeno mero gotovosti potrdim predvsem slednje), da bom izrazito dovzetna za spiritualnost (drži), da bom živela v tujini (tudi drži) in se ukvarjala predvsem s poklici, povezanimi z estetiko (vse je res). Mogoče sem iz spomina podzavestno izbrisala stvari, ki nemara niso bile čisto en sync z mojim značajem, ampak od tistega trenutka sem začela verjeti, da položaj planetov v času posameznikovega rojstva zelo konkretno vpliva na značaj, okoliščine in potek njegovega življenja.

Astronomsko zanimanje za astrologijo

Od tam naprej sem eksperimentirala z reiki energetskimi praksami v Los Angelesu, tartot kartami v Londonu, na Ibizi sva šli s prijateljico Alexo k čarovnici, ki nama je prihodnost napovedala s pomočjo visokofrekvenčnih energetskih polj, v Berlinu sem skupaj z Lori začela prakticirati lunine rituale, ki vključujejo zažiganje palo santa (palo santo je »sveti les«, ki so ga tradicionalno uporabljali indijanski šamani), žajbljevih zvitkov, uporabo kristalov in manifestativno meditacijo, ki te »poveže z univerzumom« in dobrodušnimi boginjami obilja. Enkrat sem šla v kalifornijski soseski Sherman Oaks v mistični center, kjer mi je v lila sari oblečena ezoterična ženska iz steklene krogle (dobesedno!) napovedala, da bom šla marca 2019 v Indijo, ki me bo spremenila za zmeraj. (Marca 2019 sem šla v Indijo in Indija me je spremenila za zmeraj.)

Stvar ni nova; že babica je na vrtu sejala v skladu z luninim koledarjem; vsakdo pozna krščansko tradicijo kadil ob velikih praznikih in tudi poganske rituale, ki so jih naši predniki stoletja uporabljali, da so se povezali z višjimi silami in jih tako prosili za milost, naklonjenost in dobrodušnost. Ampak zakaj je astrologija prav v zadnjih petih letih postala vseobsegajoča realnost? Zakaj – kakor piše The New York Magazine – Američani od leta 2015 vsako leto zapravijo več kot 2,2 milijarde dolarjev za mistične prakse? Zakaj ima astrološka splet­na aplikacija Co-Star, ki temelji prav na posameznikovi rojstni karti in ti dnevno pošlje nasvet za uspešno navigacijo med jutrom in večerom (nasveti so, mimogrede, pogosto zelo poetične narave, neredko pa tudi cinični ali vsaj ironični v smislu: »Inteligenca ni zmeraj dobra stvar, naredi, kar moraš«), skoraj sedem milijonov aktivnih uporabnikov? Zakaj moj šef, preden zaposli nove sodelavce, na spletni strani Cafeastrology.com brez izjeme najprej preveri njihovo kompatibilnost z vrednotami podjetja?

Good luck z razlago zgodovine in preprosto enostransko definicijo astrologije; začetki menda izvirajo iz Mezopotamije in potem Egipta, antične Grčije in Rima, veliko pozneje pa se jo povezuje predvsem s hipijevsko Kalifornijo v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja (živjo, age of Aquarius), ampak tako, kot je bila institucionalna religija od nekdaj del evolucije, je bila tudi abstraktna spiritualnost prisotna, odkar obstaja človeštvo. V osnovi je astrologija vrednostni sistem, ki v središče postavlja prepričanje, da je posameznikov obstoj precej določen s konstelacijo planetov, in čeprav uradna znanost vedo kategorično zavrača, jo sodobna holistika poveličuje; deloma zato, ker je postala dobičkonosen posel, deloma pa zato, ker posameznikom – recite, kar hočete – pogosto pomaga najti smisel.

Novi časi, nova religija

Lilah Raptopoulos in Griselda Murray Brown, avtorici transatlantskega podkasta Culture Call, ki ga tedensko objavlja časnik Financial Times, sta v eni od epizod poskušali definirati astrologijo v odnosu do religije, spiritualnosti in znanosti. Čeprav gre v osnovi za psevdoznanost, je bila astrologija zgodovinsko tudi del znanosti, kot jo uradno definiramo; tako Theodore Roosevelt kot Charles de Gaulle sta zaupala zvezdnim kon­stelacijam, psihiater Carl Jung pa je rojstno astrološko karto pri zdravljenju pacientov uporabljal kot relevantno reprezentacijo posameznikove psihe.

V osnovi, tako piše The New Yorker, je povečanje zanimanja za horoskope (ki predstavljajo le majhen del astrologije), planete, ascendente in lunine znake mogoče pripisati trem dejavnikom: dostopnosti tehnologije (in s tem informacij), s preobiljem informacij povezani obči zmedenosti in zmanjševanju vpliva religije. Po uradnih podatkih 71 odstotkov mladih med 18. in 24. letom v Veliki Britaniji ne pripada nobeni od urad­nih religij (leta 2015 je bilo t. i. ateistov zgolj 62 odstotkov), in ker ljudje kljub temu morajo verjeti v nekaj (karkoli, res), je astrologija v očeh milenijcev in generacije Z dober nadomestek za nedeljsko romanje v najbližjo cerkev.

Za razliko od vere v klasičnem smislu je religija po meri krojen vrednostni sistem v odsotnosti greha in uradne strukture – posameznik si sme izbrati zgolj dele, ki mu služijo v težkih časih, drugo pa preprosto pustiti. Ni to v resnici bistvo religije? Astrologija je vera brez cerkve, brez rigidnih obligacij, ki zahtevajo natančno definirano ponižnost in v končni fazi narekujejo odsotnost avtonomnega mišljenja. Astrologija dopušča svobodnega duha, ki ga uradna vera zanika.

Vrnitev čarovnice

Če se vam pred očmi nariše slika rdečih sveč, krvi, vudu lutk, mišjih dlak in kosti, se motite: moderno čarovništvo je stvar kristalov, s svežim cvetjem okrašenih oltarjev in dobronamernih šamanskih obredov, ki so namenjeni čiščenju avre in manifestaciji obilja, ali bolje, zaupanju v energijo, ki je večja od nas samih.

Poganstvo je ena najstarejših ver na svetu – čarovnice izvirajo iz antike, čeprav je obče verjetno najbolj poznan njihov sred­njeveški konflikt s krščanstvom. V prejšnjem tisočletju so jih zažigali na grmadah, jih preganjali v izgnanstvo in zanikali predvsem zato, ker so veljale za temna bitja, ki so s svojimi nadnaravnimi sposobnostmi sposobna nad druge priklicati nesrečo in pogubo.

Čarovniška renesansa à la 2020 je bolj kot ne stvar sodobnega feminizma, transformacije čarovnic iz zlobnih v dobrodušna bitja, ki namesto temačne energije širijo pozitivnost in prepričanje, da je vsakdo zmožen spreobrnjenja v lepše, boljše, bolj bogato (ne nujno v materialnem smislu) življenje. Deloma povezano s širjenjem gibanja #MeToo, predvsem pa s tematiziranjem vloge ženske v enaindvajsetem stoletju so sodobne čarovnice pogosto (predvsem pa v metropolah, kot so Los Angeles, New York, Ciudad de Mexico in London) osvežena oblika modernega aktivizma. Lori Haberkorn, v avstrijskem Linzu rojena astrologinja in spiritualna svetovalka nove generacije, se je luninih ritualov in branja tarot kart naučila od mame, ta pa od babice – dovzetnost za spiritualnost, ki je v resnici precej blizu poganstvu, se je prenašala iz generacije v generacijo po ženski strani rodbine Haberkorn.

Čarovništvo danes ni samo filozofsko prepričanje, ampak tudi (in predvsem) dobičkonosen posel, ki je vsaj deloma povezan tudi z vzponom in priljubljenostjo velnesa, ki narekuje spremembo fokusa od zunanjega k notranjemu. Kakor poroča The Atlantic, je zaupanje v okultne vede zgodovinsko zmeraj povezano z nestabilnimi političnimi in družbenimi okoliščinami (revolucije, svetovne vojne, Trump, pika); v nestabilnih razmerah ljudje iščejo vsaj nekaj gotovosti – nekateri jo najdejo v nedeljo ob dvanajstih v cerkvi, drugi ob vsaki novi luni v mesecu.


Je vprašanje o tem, kateri je tvoj astrološki znak, zelo osebne narave? Samo, če astrologija drži. Čeprav je Adorno nekoč rekel, da je astrologija za ljudi, ki samih sebe (predvsem pa svoje usode) nimajo zares pod nadzorom, te zvezde, čarovniški obredi in energetska zdravljenja prisilijo v razmišljanje o tem, kdo si in kaj je pomen tvojega obstoja na planetu. Ali ima smisel, je odvisno od posameznika, in ker ne verjamem v boga, usodo ali loterijo, sem se odločila verjeti v položaj planetov in konstelacijo vesolja. V fiziko, če hočete. Če lahko Luna in Sonce vplivata na plimo, gotovo lahko skupaj z drugimi planeti vplivata tudi na moje malo življenje.