Novi poden v slovenskem političnem prostoru

Prejšnji teden smo v slovenskem političnem prostoru doživeli »novi poden«, če imamo v mislih kulturno, civilizirano oziroma medsebojno spoštljivo komunikacijo med institucijami države. Ko je Ustavno sodišče RS zadržalo nadvse sporni odlok, ki je slovenskim državljanom prepovedoval izstop iz države (oziroma, jim ga je dovoljeval, pod pogojem, če plačajo globo za prekršek v višini 400 EUR – kdo se tukaj dela norca?), se je na ustavno sodišče s strani predsednika vlade in notranjega ministra usul poniževalni plaz kritik, pri katerem bi se zdrznili celo v kakšni Belorusiji.
 
Notranji minister je ustavnim sodnikom očital, da za nič ne odgovarjajo, da so nesposobni odločanja, kar naj bi bilo posledica »take« (verjetno levičarske) sestave. S tem je vsem »takim«, domnevno torej levičarjem dal posredno vedeti, da itak niso sposobni nobenega odločanja. Kar je seveda nonsenz »par excellence«.    


Naj si o ustavnem sodišču oziroma o ustavnih sodnikih mislimo, kar si hočemo, ampak to, da si predstavniki izvršilne veje oblasti drznejo o tej instituciji, ki ima v ustavnem sistemu Republike Slovenije položaj najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin in, ki je v razmerju do drugih državnih organov samostojen in neodvisen organ, govoriti v gostilniški maniri, pa presega vsako mero zdravega okusa in kulturne komunikacije v družbi. 
 
Vladni gospodje, ki na vsako odločitev institucij pravne države gledajo skozi prizmo ideološkega boja, in še huje, kot na osebno obračunavanje, očitno ne razumejo (verjetneje – ne želijo razumeti), da pravo predstavlja zadnji in najpomembnejši obrambni steber pred samovoljo državne represije. Tu torej ne gre za brezzvezno vprašanje, kdo bo koga, ampak za nekaj veliko večjega – za to, ali se lahko državljani še vedno zanašamo na to, da država ne bo teptala naših najpomembnejših človekovih pravic.   
 
Da je temu tako, dokazuje dejstvo, da je premier Janša v zvezi s spornim odlokom cinično izjavil, da je za ustavno sodišče »luksuz« pobudnika ustavne presoje (verjetno nekdanjega pravosodnega ministra Zalarja), pomembnejši od zdravja in življenja tisočih ostalih.
 

To je seveda demagogija brez primere. Vsakemu, ki zna šteti do tri, je namreč jasno, da se je zdaj zadržani odlok, ki je onemogočal izstop iz Slovenije nanašal na ogromno število ljudi in ne le na »ljubljence ustavnega sodišča«. Onemogočil je denimo obisk člana iste družine, ki živi v drugi (rdeči) državi, onemogočil je lastniku nepremičnine na Hrvaškem, ki ima na tej nepremičnini poplavo, da odide tja in sanira škodo. Onemogočil je številna nujna poslovna potovanja, od katerih je odvisen zaslužek številnih zaposlenih v podjetjih, da o škodi, ki jo je povzročil vsem tistim, ki so že imeli vplačana turistična potovanja, niti ne govorim. Govorimo torej o sto tisočih žrtev nerazumnega odloka in ne le o nekaj »izbrancih ustavnega sodišča«. 
 
Še težje je razumeti, da bi nekdo, ki iz države odpotuje, lahko ogrožal zdravje in življenje tisočih ostalih? Kako, ali je virus bolj kužen, če ga izvoziš? Deluje morda »na daljavo«?
 
In kako je notranji minister odreagiral na odločitev ustavnega sodišča, ki je po vseh pravilih pravne stroke in ustavno sodne argumentacije sprejela edino logično in pravilno odločitev, saj je zaščitila izjemno pomembno človekovo pravico – namreč pravico do svobode gibanja, za katero so se – mimogrede – v preteklosti žrtvovali naši številni napredni in pogumni predniki (tudi iz vrst desnice, by the way)?
 


V svoji stari maniri – jezljivo in užaljeno in ob tem napovedal, da bo pa zdaj zaostril pogoje za vstop v Slovenijo (in s tem napovedal novo, še hujšo neustavnost) in s tem očitno priznal, da mu gre predvsem za to, da v kozji rog užene »rdeče« ustavno sodišče. Pogoji za vstop v Slovenijo so namreč že tako ali tako dovolj strogi in ustrezno ščitijo javno zdravje  – karantena in PCR test namreč. Dodatni ukrepi več kot očitno niso potrebni.
 

Ja, »takle mamo«. Vlada očitno pridno premaguje samo sebe in izgublja še tisto malo podpore med volivci, ki jo ima. Nas potem preseneča, če je v nedavni raziskavi inštituta Mediana več kot 64 odstotkov vprašanih odgovorilo, da bi na naslednjih državnozborskih volitvah volilo novo, sredinsko politično stranko?
 
Neprekosljivi Sigmund Freud je že pred več kot stoletjem odkril, da tako rekoč vsa naša ravnanja v življenju poganja seks. Gre za eno izmed najbolj genialnih in lucidnih ugotovitev velikega psihoterapevta. Pri moških to igro seveda vodi testosteron, ki opravlja tako pozitivno, kot tudi negativno vlogo. Dobro nadziran oziroma z razumom usklajen testosteron je »odgovoren« za zmage, vztrajnost, pogum in bojevitost, slabo nadziran pa običajno povzroča zmedo, nebuloze, konfliktnost in škodo na vseh področjih.
 
In kako mislite je z obvladovanjem testosterona pri naših oblastnikih?

____________

* (Zrak je bil tako nabit s testosteronom, da so še tapete postajale mokre)

** Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.