Ne upoštevajte napovedi analitikov

Natančne napovedi so mišljene v dveh pogledih. Prvi je ta, da morajo analitiki čim bolje zadeti, kaj se bo zgodilo v prihodnjem letu, drugi pa, da mora biti napoved zelo specifična, recimo, kje natanko bo cena delnice Krke 31. decembra 2017. Pri prvem pogledu je težava v tem, da nihče ne vidi v prihodnost, niti analitiki ne, pri drugem pa, da zelo specifične napovedi niso najbolj uporabne za investitorje.

Domneva, da samo zato, ker se vsak dan po nekaj ur ukvarjajo z borzo, analitiki natanko vedo, kaj se bo zgodilo, nikakor ne drži. Finančni trgi so tako kompleksen sistem, da ne obstaja niti posameznik niti strategija, ki bi lahko natančno napovedala gibanje cen na borzi v prihodnjih mesecih.

Kaj je dober nasvet analitika

Analitiki, vsaj tisti, ki so dobri, znajo vrhunsko oceniti tveganja in potencialni donos ter se na podlagi tega odločiti, ali je določena naložba privlačna ali ne. Pri tem dobro razumejo, da se borze kratkoročno gibljejo naključno, zato vedno poudarjajo pomembnost diverzifikacije oziroma dobre razpršenosti naložb. Ne samo v obliki velikega števila delnic ali skladov v portfelju posameznika, ampak predvsem kombinacijo takšnih naložb, ki med seboj niso korelirane.

To je najpomembnejše prav v času krize, ko velika večina delnic začne vrednost izgubljati, varne obvezniške naložbe pa jo takrat v povprečju pridobivajo. Dober nasvet analitika torej nikakor ni specifična napoved, pri kateri vrednosti bo leto končala določena delnica ali naložba, ampak kako razpršiti portfelj med več različnih naložb tako, da je pričakovani donos glede na tveganost portfelja čim večji.

osebni arhiv

Dodatno pa ne smemo upoštevati specifičnih napovedi zaradi njihove popolne neuporabnosti. Prvič zato, ker se v veliki večini primerov izkažejo za napačne, drugič pa zato, ker lahko naložba v vmesnem obdobju zaradi sprememb v gospodarstvu postane močno precenjena in primerna za prodajo (ali pa močno podcenjena in primerna za nakup).

Od analitikov torej zahtevajte nasvet, kakšen naj bo glede na vašo finančno situacijo portfelj naložb, ki bo prinesel potencialno največ donosa za tisto stopnjo tveganja, ki ste jo pripravljeni sprejeti.

Poglejmo pa si še, kako uspešni so bili analitiki pri napovedovanju donosov za ameriško in evropsko borzo. Ponudnika finančnih podatkov, kot sta Bloomberg in Thomson Reuters, redno spremljata napovedi analitikov in povprečne napovedi tudi objavljata na svojih finančnih terminalih. Te napovedi pa lahko primerjamo z dejanskimi vrednostmi, ki so jih dosegli indeksi, ki so jih analitiki napovedovali.

Razlike med napovedjo in realnostjo

V primeru ameriške borze analitiki najpogosteje napovedujejo gibanje delniškega indeksa S&P500, ki vsebuje 500 največjih ameriških podjetij. Za evropske trge pa je najpopularnejši nemški delniški indeks DAX, ki vsebuje 30 velikih nemških podjetij.

V tabelah lahko vidimo, kakšne so bile napovedi analitikov za posamezno leto (po navadi so bile narejene v sredini decembra) v primerjavi z dejanskimi vrednostmi indeksov oziroma njihovimi donosi, tako za ameriški S&P500 kot tudi nemški DAX.

Hitro lahko opazimo, da so razlike med napovedanimi in dejanskimi vrednostmi ob koncu leta precejšnje, predvsem pa so ogromne v času kriz. Analitiki so močno zgrešili napovedi za oba trga v letih 2001 in 2002 ob poku tehnološkega balončka, krize v letu 2008 pa tudi niti približno niso pričakovali ali napovedali. Nenavadno je že, da so v posameznem letu napovedi natančne.