Kako napolniti svoje notranje baterije?

Čas polnjenja električnega avtomobila znaša od 30 minut do več kot 12 ur. Ta je odvisen od velikosti baterije in hitrosti polnilne točke. Podobno je z našo notranjo baterijo. Odvisno je od tega, kako pogosto poskrbimo, da bo naša baterija napolnjena.
 
Se ukvarjate z dejavnostmi, ki vas napolnijo odznotraj navzven ali te le dodatno izpraznijo vašo baterijo? Kaj je prva stvar, ki jo storite, ko se zbudite? Je vaš delovni dan sestavljen iz neskončnega seznama opravkov in je edini cilj priti skozi dan? Si vzamete čas, da poskrbite zase, za hobije in dejavnosti, ki vas napolnijo z energijo? Najpogostejša izgovora ob odklonilnem odgovoru sta: »preveč sem zaposlen« ali pa »nimam časa«. Resnica je, da je zaposlitev odločitev.
 
Morda vam je ta situacija znana: Po dolgem delavniku končno prihaja vikend. Čas je, da se sprostite in nič ne delate. Vendar ste že v soboto zjutraj organizirali tri družabne sestanke in druge aktivnosti, ki vas bodo držale v pogonu do konca vikenda. Ali pa se vam je zgodilo kaj takega: Zjutraj je v pisarni na vaši mizi jasen seznam štirih prioritetnih nalog dneva, zazvoni telefon, oglasite se in preden se zavedate, je ura pet popoldne in čas za odhod domov. Vaš seznam je še vedno tam; nedotaknjen in neizpolnjen.
 
V obeh primerih gre za odvisnost od akcije. Glavni dejavnik je hormon dopamin. Dopamin deluje kot droga. Ko se sprosti v možganih, nam daje kratkoročni občutek užitka, sprostitve in zadovoljstva. Za trenutek se počutimo dobro. Potem možgani hrepenijo po novi dozi, po več aktivnostih. Sčasoma smo ujeti v začaran krog aktivnosti in dopaminskih nagrad.
 
Zasvojenost od aktivnosti je napredna vrsta lenobe. Bolj kot smo zaposleni in se ukvarjamo z nalogami, pomembnimi ali ne, bolj se izogibamo soočanju z življenjem. Pri tem ohranjamo varno in udobno razdaljo do vprašanj, na katera je včasih težko odgovoriti. Smo izbrali pravo kariero? Smo dovolj prisotni z otroki? Je naše življenje smiselno?
 
Prti tem je princip podoben, kot če se vzpenjamo po lestvi, šele ko pridemo na vrh, pa se zavemo, da je naslonjena na napačno steno. Na vrh pridemo na primer v obliki napredovanja v službi ali na novo pridobljene hiše. Toda kakšen je smisel doseči vrh lestve, samo zato da bi ugotovili, da je naslonjena na napačno steno?
 
Vse to ne pomeni, da aktivnosti niso pomembne; na primer delo, kuhanje, čiščenje ter skrb za družino in prijatelje. Lahko pa se odločimo, da na svoj seznam opravil vnesemo nekaj prostora. Zasedenost je v resnici izbira. Sposobnost takšne izbire izhaja iz razvoja jasnega uma, brez odvisnosti od akcije.
 
Zaposlenost in preobremenjenost sta že del naše identitete in družbene kulture. Če smo zaposleni, smo pomembni. Če nismo zaposleni in pod stresom, se ne trudimo dovolj. Nekaj je narobe z nami. Lahko pa imamo veliko aktivnosti ter smo učinkoviti in produktivni, vendar ohranjamo duševno jasnost in umirjenost.
 
Odvisnost od akcije nam preprečuje videti širšo sliko. Zaposlitev ubija srce. V kitajščini je beseda »zaposlen« sestavljena iz dveh zlogov. Eden pomeni srce, drugi pa smrt. Bolj ko smo zaposleni, več energije teče v glavo in stran od srca. Bolj kot smo zaposleni, bolj se nagibamo k oddaljevanju od drugih in njihovih čustev. Pri zasvojenosti z dejanji se ne ukvarjamo in se ne sprašujemo, zakaj. Manj kot sprašujemo, bolj se oddaljujemo od namena, pomena in ljubezni. Postanemo učinkoviti roboti, ki dosežejo več. Toda več je zelo pogosto veliko manj. Ker v njem ni srca.
 
Da se izognemo ubijanju srca zaradi zasvojenosti z akcijo, se moramo upočasniti. Tako se lahko naučimo osredotočiti na resnične pomembne naloge in cilje v življenju in na delovnem mestu. Ko se za trenutek upočasnimo in opustimo početje, dovolimo možganom, da se odrečejo takojšnji želji po dopaminu, in se lahko osredotočimo in izberemo svoje aktivnosti iz jasnosti in svobode, ne pa iz impulzov. Tako lahko bolje sledimo večjim ciljem v življenju. Z upočasnitvijo lahko naredimo več.
 

Čuječi namigi za upočasnitev in osredotočenost pri delu

 
Večkrat na dan si vzemite minuto odmora in pri tem na primer usmerite svojo pozornost na dih in telo. To vam pomaga ponastaviti um ter povečati osredotočenost in zavedanje.
 
Ustavite svojo zasvojenost z aktivnostmi. Posledica odvisnosti od akcije je, da nenehno lovimo kratkoročne zmage. S tem iz vidika izgubljamo večje cilje. Naslednjič ko pridete zjutraj v pisarno, se takrat, ko naj bi začeli z akcijo, usedite in poglejte skozi okno ali na zaslon računalnika. Ne ukrepajte. Ne govorite. Ne rešite problema. Samo sedite in nič ne delajte. Tri minute. Če postanete nemirni ter imate željo po tem, da bi bili zaposleni, ste v določeni meri odvisni od delovanja.
 
Ko se boste naslednjič počutili zasedene, se za trenutek ustavite in razmislite: Kaj vas zaposluje? Je vredno? So na vašem seznamu stvari, ki jih morate opustiti? Je vaš um zaposlen sam po sebi?
 
Čas v resnici ni problem. Težava je v dajanju prednosti prioritetam drugih ljudi pred svojimi. Poskrbeti zase ne pomeni, da smo sebični. Ne morete služiti iz prazne posode.
 
Najučinkovitejši način polnjenja baterije je uvedba dnevnih aktivnosti, ki vam omogočajo dosledno polnjenje skozi teden. Ne morete vstopiti v vikend z rezervoarjem energije na rezervi v upanju, da boste v dveh dneh napolnili rezervoar, kar vas bo obdržalo do naslednjega petka.
 
Načrtujte čas v koledarju za aktivnosti, ki vas napolnijo z energijo; na primer branje, meditacija, sprehod v naravi, učenje novih veščin ali ustvarjanje. Že 15 minut meditacije na dan ali branja se bo razvilo v močno navado.
 
Gre za ustvarjanje časa v vašem dnevu, ko si lahko naredite prostor stran od dela. Pazite, da ne zapravite tega časa, ker se vam zdi čas nepravi ali pa ste preveč zaposleni. Nikoli ga ne boste občutili kot pravi čas.
 
Ko vas nekaj napolni z energijo, dodajte tega še več v svoje življenje. Ko vas nekaj izčrpava, ugotovite, kako to aktivnost zmanjšati. Čim pogosteje sledite energiji v sebi. Tam živi strast.