Iz Rusije v Turčijo?

Mednarodni denarni sklad je opozoril na kombinacijo tveganj, ki grozijo turškemu gospodarstvu, medtem ko se turška centralna banka že bojuje proti visoki inflaciji in padajoči valuti z dvigovanjem obrestnih mer.

V zadnjem poročilu o Turčiji IMF specifično opozarja na povišana tveganja ob hitro naraščajoči inflaciji in gospodarski rasti, ki je upadla na najnižjo raven po globalni finančni krizi. IMF napoveduje, da bo rast BDP upadla na 2,9 odstotka, precej pod potencialno rastjo BDP. Lani je gospodarstvo zraslo za 2,6 odstotka.

Turško gospodarstvo se srečuje s precejšnjimi težavami in visoko stopnjo tveganja recesije, saj sta ob pospešeni inflaciji in padajoči valuti težavi predvsem nestabilna trgovinska bilanca in močna odvisnost od zunanjega financiranja, hkrati pa se mora oblast spopadati z notranjimi trenji in geopolitičnimi težavami.

Težave z valuto in inflacijo

IMF je v poročilu svetoval turški centralni banki, da nadaljuje dvigovanje obrestnih mer, saj lahko nadaljevanje padanja vrednosti turške lire še bolj negativno vpliva na celotno gospodarstvo. Inflacija je poskočila na najvišjo stopnjo v zadnjem letu, predvsem zaradi hitrega padca lire, hkrati pa v zadnjih šestih letih še ni upadla pod pet odstotkov, kar je cilj centralne banke. IMF napoveduje osemodstotno inflacijo v letu 2017, v prihodnjih treh letih pa naj ne bi upadla pod sedem odstotkov.

Turške oblasti se ne strinjajo najbolj z ostro monetarno politiko centralne banke, saj si želijo bolj ohlapno monetarno okolje, ki bi spodbujalo gospodarsko rast. Vlada je povišala državno potrošnjo, da bi ublažila učinke višjih obrestnih mer, kar pa srednje- in dolgoročno ne bo imelo zadostnega učinka.

Rusija je še vedno eden najbolj podcenjenih trgov na svetu.

Turška lira je proti evru v zadnjem letu izgubila približno četrtino vrednosti, proti dolarju pa še malce več. Na grafu vidimo gibanje turške lire proti evru v zadnjih desetih letih.

Kljub ciljem centralne banke, da spravi stopnjo inflacije bližje petim odstotkom, je v zadnjih 13 letih ta upadla na ali pod to mejo le v času globalne finančne krize (2008) in kasneje v času evropske krize (2011), kar je razvidno tudi z grafa spodaj.

Kljub vsem težavam v gospodarstvu in ogromnemu padcu vrednosti lire so cene delnic na turški borzi upadle manj, kot bi pričakovali. Delnice so res 40 odstotkov nižje od najvišjih vrednosti, če jih merimo v evrih, vendar večji del padca predstavlja prav padec vrednosti lire proti evru.

Skozi podoben borzni cikel je šla tudi Rusija, ko je izgubila 50 odstotkov vrednosti med letoma 2011 in 2016, nato pa so tam delnice hitro poskočile in narasle za 80 odstotkov v manj kot enem letu. Rast ruske borze se je začela prav v najbolj pesimističnem obdobju, v začetku lanskega leta, ko so bili vsi prepričani, da bo Rusija končala v globoki recesiji in da bo rubelj izgubil večino vrednosti.

Na spodnjem grafu vidimo primerjavo donosnosti ruske in turške borze (v evrih) od konca leta 2007. Po finančni krizi sta oba trga hitro pridobila izgubljeno, vendar so bili ti visoki donosi le začasni. Ruska borza je najvišje vrednosti po krizi dosegla leta 2011, turška pa dve leti kasneje. Pri obeh se je zatem začel negativen trend, ki so ga ruske delnice lani prekinile, turške pa ga bodo mogoče že letos.

Oba trga sta podcenjena

Podcenjenost lahko merimo z razmerjem med vrednostjo vseh podjetij na borzi in celotnimi dobički, ki jih ta podjetja ustvarijo. Podobno sliko nam pokaže tudi razmerje med vrednostjo vseh podjetij in BDP države.

Po teh kriterijih je Rusija še vedno eden najbolj podcenjenih trgov na svetu, vendar je zaradi hitre in ogromne rasti v preteklih mesecih verjetnost večje korekcije cen narasla.

Na drugi strani pa je turška borza podobno podcenjena, vendar so v zadnjem letu tam cene delnic upadle zaradi močnega pesimizma glede stanja v gospodarstvu. Takšen pesimizem na trgih se velikokrat pokaže za neutemeljenega, cene delnic pa začnejo rasti. Seveda ne moremo vedeti, ali bo tudi tokrat tako, vendar je šele zdaj primernejši čas za večanje izpostavljenosti do Turčije, in ni bil takrat, ko so cene dosegale nove rekorde (in so bili skladi, ki investirajo v Turčijo, zelo popularni v Sloveniji).