E-mobilne točke in zdravje ljudi

Raziskujem celostne koncepte za zdravje in kreativnost ljudi. Pri takšni obravnavi e-mobilnosti na človeka in naravo lahko hitro ugotovimo, da gre za veliko povezanost in rešljivost, če jo vidimo kot dinamični sistem. Če pa še preberemo knjigo Primoža Lemeža: 'Gostilniške debate o e-mobilnosti', pa lahko dobimo sliko e-mobilnosti v naši slovenski vasi, kjer mnogi pišejo in govorijo o zdravju in zadovoljstvu človeka, delujejo pa predvsem obratno. Potem pridemo do današnjega absurda, da človek ne more svobodno dihati, se gibati, sonaravno sodelovati in krepiti svoj lastni imunski sistem kot samozadosten za ohranjanje svojega zdravja in zdrave družbe.
 
Primož Lemež poudari, da če rešimo in obvladujemo sistem mobilnosti, se le ta odraža v dobrobit in zdravje človeka. Izvedene študije potrjujejo, da prav osebni promet povzroča največjo onesnaženost v večjih slovenskih mestih. V kar smo se lahko osebno prepričali v zadnjem letu ob drastičnih omejitvah gibanja in delovanja, kako bolj čist zrak smo imeli. Vendar se človek, po naravnem zakonu, mora gibati in sodelovati na svežem zraku, zato naj bo tudi mobilnost čimbolj sonaravna in v prid človeku.

Naravne pojave pogosto delimo na tri nivoje in tudi mobilnost lahko razdelimo na: makro (državna), mezo (lokalna) in mikro (osebna) mobilnost. Slovenija, žal ni sistematično razvijala makro-mobilnosti (predvsem železnice), da bi bila povezava med večjimi mesti optimalna, okoljsko sprejemljiva in približana k poslovnemu človeku, ki želi soustvarjati povsod, tudi v času vožnje, če ni sam aktiven voznik. Pri tem lahko vidimo, če makro nivo ni urejen z krovno strategijo v ustrezno delujoč sistem, da razbremeni lokalno mobilnost, se kaže velika vrzel na lokalni in mikro mobilnosti. Na lokalni ravni se tako lahko vloži veliko energije in lokalne rešitve delujejo, a celoten sistem hira na starih nesistemskih rešitvah.
 
Neizkoriščena perspektiva je tudi mikro-mobilnost, ki lahko povezuje prenovljene organizacijske poslovne modele, z zdravim načinom življenja človeka. Zato čedalje več ljudi uporablja mikro-mobilne rešitve, zlasti če je vreme ugodno. Kajti zgleda tudi, da je tudi vreme del globalnega plana in imamo dežja sedaj obilo. Dnevne rešitve posameznika pa se lahko v trenutku spremenijo ob deževnih dneh, ko ljudje več uporabljajo e-mobilne avtomobile tudi za manjše razdalje. In pravzaprav gre pri celostni mobilnosti za človeka in lokalno vpetost v dinamično realnost.
 
Zahvaljujem se organizatorju Primožu Lemežu, da sem lahko aktivno delovala in spoznavala to pomembno temo iz osebnih izkušenj ob uveljavljenih strokovnjakih, na konferenci: E-mobilnost na lokalni ravni, ki je bila v živo 18. in 19. maja 2021 na Brdu pri Kranju. Konferenca ni nova, saj je organizirana že 3. po vrsti in to vrhunsko, z domačimi in tujimi strokovnjaki, ter v koordinaciji človeka, ki je tudi sam srčni ambasador e-mobilnosti in deluje s samozgledom. Ni kaj, veliko kvalitetnih izhodišč in diskusij smo bili deležni in zgodba o uspehu e-mobilnosti se nadaljuje že jeseni.
 
Na eni strani smo svetovni prvaki v e-mobilni infrastrukturi in birokraciji, ki ne dopušča, živega dinamičnega sodelovanja, ampak zopet tekmovanja, ki ne prinaša sinergijskih učinkov v naši čudoviti deželi. Z debirokracijo in približevanju sistema človeku bi imeli možnost poenostavljanja, da bi ljudi z rešitvami navduševali. Na drugi strani, pa se še vedno vztraja na neučinkovitih subvencijah, namesto na fleksibilnih vzpodbudah, ki bi povezovale naš celoten ekosistem.
 

Kakšno je stanje e-mobilnosti danes?

 
Imamo veliko hitrih polnilnic, ki pa so drage in porabijo veliko energije, kar ni sorazmerno z našim energetskim sistemom. Vrzel se pogosto kaže v preobremenjenosti omrežja in problemov z državnim elektro gospodarstvom, kjer ni sistemskih rešitev in ni posluha za lokalno organiziranostjo, ko je zopet zelo prisotna birokracija. Za uresničitev cilja, da e-mobilnost zaživi, potrebujemo delujoče polnilnice z celostno strategijo. Lokacija je pri tem zelo pomembna, prav tako kakovost storitve, zato morajo ljudje odločati kje bodo polnilnice. »Pravo polnilnico na pravo mesto« je zaključek ene od diskusij.
 

Kje pa smo z e-mobilno digitalizacijo?

 
Med e-avtomobilom in polnilnico se pojavlja veliko aplikacij, ki delujejo ali ne delujejo. Kar je posledica neustrezne organizacije, zato je težaven sistem plačevanja, saj lahko povzroča nemalo težav. Strokovnjaki vidijo rešitve v združevanju aplikacij in fleksibilnih poslovni modelih. Vsekakor pa ostaja izziv prilagoditev in poenostavitev v delujoč sistem s kakovostnim nadzornim in zalednim sistemom.
 

Kako in kje postaviti polnilnice na človeku prijazen način? 

 
Ne glede kje polnilnice so, bi bilo potrebo dodelati koncept polnilnice v e-mobilno točko. Potrebno bi bilo koncipirati vsako e-mobilno točko z bolj celostnimi rešitvami, da bi lahko opravili več aktivnosti na enem mestu in da bi zaživeli bolj umirjeno in samoorganizirano. Zdravilno vlogo ima ta zeleni pomen, kot del človekovega poslovnega dogajanja, dnevnega umirjanja in ne samo razburjanja nad nedelujočimi sistemi. V e-mobilni točki lahko povezujemo našo kulturno dediščino, delo, kulinariko, prosti čas, turizem. Verjamem, da bi s tem uspeli navdušiti domače in tuje obiskovalce, kot slovenski fenomen.
 
»Obstoječe stanje je odraz, da v naši državi ni usmerjevalne strategije, da bi z aktivno skupino povezovala vse udeležence do lokalnih skupnosti v delujoč sistem, skupaj z alternativnimi viri«, zaključujejo strokovnjaki na konferenci. Mogoče je tu največji izziv uveljavitve e-mobilnosti, da postanemo v Sloveniji samozadostni s preskrbo z alternativnimi viri in originalnimi rešitvami, da se na tak način osvobajamo od globalne naftne industrije.
 
Svet je 20. 4. 2020 že doživel zlom, ki nakazuje začetek nove ere, kajti doživeli smo propad alopoietske naftne ere in končno lahko slutimo porajanje avtopoietske, harmonične družbe na ravni Slovenije, Evrope in celega planeta. Prav v avtopoiezi kot samoorganiziranem procesu ohranjanja življenja vidim potencial, ki je našim očem neviden. A prav ta potencial se lahko pokaže kot ključen za preseganje trenutno še prevladujoče materialistične paradigme.