Potniški promet se bo povečal za približno 30 odstotkov

V anketi Koronamobilnost, ki smo jo v AMZS izvedli v prvi polovici maja, nas je zanimalo, koliko so vprašani v času ukrepov za zajezitev epidemije uporabljali osebni avto, ali so več časa namenili rekreaciji in sprehodom, kolikokrat na teden so odšli od doma in zakaj. Povprašali smo jih tudi, ali jih ukrepi, ki so omejili osebno mobilnost, motijo in ali bodo po njihovi odpravi v enakem obsegu kot prej uporabljali osebni avto, kolo, letalo ali javni prevoz. Nekateri izsledki ankete so pričakovani, nekateri pa nakazujejo, da bodo v prihodnje nekatere mobilnostne navade drugačne.

V AMZS že dlje časa spremljamo spreminjanje mobilnostnih navad, ki se ali pa bi se v Sloveniji morale dogajati. Znanstveniki že desetletja opozarjajo, da smo z načinom življenja in njegovimi vplivi na okolje, če ne bomo sprejeli ukrepov za zmanjševanje toplogrednih plinov, na nepovratni poti. Pomemben delež negativnih učinkov na okolje prispeva promet. V Sloveniji so izpusti toplogrednih plinov, ki nastajajo v prometu, največja težava, saj se na vseh drugih področjih znižujejo ali vsaj stagnirajo, izpusti iz prometa pa naraščajo.



Zanimiva je primerjava, da na ravni Evropske unije v prometu nastane približno četrtina vseh izpustov, pri nas pa je ta delež kar tretjinski. Količina izpustov iz prometa se je v primerjavi z letom 1990 več kot podvojila in še naprej raste. Po napovedih, zapisanih v osnutku Nacionalnega energetskega podnebnega načrta, se bo potniški promet z domačimi vozili do leta 2030 povečal za 24–27 odstotkov, tovorni promet pa še mnogo bolj, za 56–65 odstotkov. Naraščanje števila vozil nima negativnega vpliva »le« na okolje, temveč tudi na pretočnost slovenskih (avto)cest.
 

Preobrazba politik bo prinesla preobrazbo mobilnosti

Za zeleno preobrazbo slovenskega prometa je nujna vzpostavitev učinkovitega in inovativnega sistema javnega prometa. Menimo, da brez korenitih sprememb v prometni politiki bistvene preobrazbe mobilnostnih navad in zmanjšanja števila vozil na naših cestah ne bo. Pri tem se je treba zavedati, da je razpršena poselitev, kakršno imamo v Sloveniji, za učinkovit javni prevoz neugodna. Prav zaradi razpršene poselitve si bomo verjetno morali priznati, da bo osebno vozilo pri nas še kar nekaj časa najprimernejše prometno sredstvo. Je pa to vozilo lahko do okolja prijaznejše, bolj zasedeno, del delitvene ekonomije …

Tudi v prihodnje bo treba razmišljati o prevozih na zahtevo, združevanju voženj, multimodalnosti in podobno. Marsikaj se da storiti in se je tudi že storilo s parkirno politiko, morda bo sčasoma vzpostavljena kontrola vstopa v mesta in tako naprej.

Kakšen bo slovenski avtomobilski vozni park čez nekaj let, je težko napovedati. Rast števila novih električnih in elektrificiranih avtomobilov bo, kot kaže, počasnejša od želene, saj je Eko sklad, ki s subvencijami spodbuja tudi to področje, zmanjšal finančne spodbude za nakup električnih vozil in jih odpravil za nakup priključnih hibridnih. Poleg tega sprememba zakona o davku na motorna vozila, ki ga je treba sprejeti še letos, predvideva izdatnejše obdavčenje električnih avtomobilov, kar ne bo pripomoglo k doseganju okoljskih ciljev.
 

Prilagojen urnik lahko zmanjša število prometnih nesreč

Spodbudno je, da predvsem v mestih narašča uporaba koles in drugih oblik osebne mikromobilnosti, pri čemer pa je treba poudariti, da zanje nimamo zadostnih ali namenskih prometnih površin. Glede na to, da so njihovi uporabniki precej bolj izpostavljeni udeleženci v prometu, bi to v prihodnje lahko vplivalo na raven prometne varnosti.


Na mobilnost bi lahko pomembno vplivale tudi izkušnje prilagajanja (organizacije) dela in delovnika v času epidemije novega koronavirusa. V AMZS smo že pred tem obdobjem med rešitvami za zmanjšanje obremenjenosti (avto)cest večkrat predlagali, da bi zaposleni z ustrezno naravo dela vsaj določeno število ur opravili od doma in/ali prilagajali svoj delovnik (npr. ustrezna izbira časa potovanja, da se izognejo prometnim konicam). Tako bi pripomogli k zmanjšanju prometa, emisij in ne nazadnje števila prometnih nesreč.

Zdaj se je tudi v praksi potrdilo, da veliko podjetij in institucij, s tem pa tudi zaposlenih, takšno prilagoditev opravljanja dela lahko uvede. V AMZS si želimo, da bi, če bo to seveda mogoče, v prihodnje več delodajalcev delo organiziralo tako, da bo mobilnost njihovih zaposlenih manj obremenjujoča za okolje.