Okužbe in več kot 10.000 dnevnih smrti globalno so pripeljale svet v novo zaprtje, podobno tistemu iz spomladi, ter posledično spet v močno krčenje gospodarstva. Države nadaljujejo z obstoječimi ter sprejemajo nove ukrepe lajšanja gospodarskih težav. Posledično rasteta zadolženost in javno finančni primanjkljaji. A trgi to vidijo kot kratkoročen most do časa po pandemiji.
 
Tri obetavna cepiva (ta teden se je Moderni in Pfizerju pridružila še Astrazeneca) obljubljajo skorajšnji konec pandemije. Mogoče je optimizem nekoliko prehiter, saj lahko normalizacijo pričakujemo šele poleti, ob pogoju da bodo cepiva delovala, a rotacija med panogami in podjetji se nadaljuje.
 
Prej najbolj prizadete panoge in delnice se zadnja dva tedna ponašajo z najvišjimi stopnjami rasti. Vsemu skupaj gre še naprej na roko razpletanje ameriških volitev, kjer se Trumpova administracija počasi pripravlja na predajo oblasti. Inavguracijo pričakujemo sredi januarja, predpostavke nove administracije pa se niso več spremenile.
 
Seštevek predpostavk vlagatelji vidijo v pozitivnem smislu za trg, dodaten zalet pa daje še retorika centralnih bank. Vse skupaj predstavlja luč na koncu tunela, zato je trenutno zaprtje gospodarstev in posledično slabi gospodarski podatki s konca 2020 in začetka 2021 praktično že lanski sneg, ki nikogar več ne zanima.
 
Analitiki se pogovarjajo o drugi polovici 2021 in o 2022, ko pandemije ne bo več in se pričakuje precejšnja rast BDP, dobičkov in poslovanja. Svet se gleda skozi rožnata očala. A to je značilnost praktično vseh obdobij neposredno po ameriških volitvah. Dokler bo likvidnost neomejena, se bo veselica na vseh trgih nadaljevala.


Trgi nadaljujejo s počasnim tempom rasti. Na posameznih delnicah smo sicer videli velike premike, predvsem v sektorjih, ki so bili največje žrtve pandemije. Tam so nekatere delnice zrastle tudi za trideset in več odstotkov. A ker imajo ta podjetja majhne uteži v globalnih indeksih, kjer prevladujejo tehnološki velikani, ki zadnje čase stopicajo na mestu, so premiki največjih svetovnih indeksov majhni. Lahko rečemo da se rotacija v bolj tvegane, ciklične naložbe nadaljuje.
 
Denar zadnje tedne privlači predvsem industrijska panoga, pa tudi biotehnologija, storitvena dejavnost (turizem, gostinstvo, itd.), avtomobilisti, finance, pa tudi vse kar je povezano z okoljevarstvom in zeleno energijo. Na drugi strani vidimo manjše zanimanje za tehnološke velikane, podjetja ki služijo z delom od doma in e-trgovino, pa tudi podjetja iz prehranske panoge in nekatere farmacevtske velikane.
 
Manjši trgi ostajajo zelo nepredvidljivi. Videli smo močan odboj v Turčiji, ko je politika obrnila smer in dvignila obrestno mero. Na Kitajskem smo videli korekcijo največjih tehnoloških velikanov, ki jim je partija na malo trši način dopovedala, da so v službi partije in države, ne samo zasebnih interesov.
 
Veseli pa počasno pobiranje Evrope, kjer se zadnje tedne - kljub močni zaustavitvi javnega življenja - krepi optimizem, pa tudi dogovor o brexitu še nikoli ni bil tako blizu ciljne črte. Dogovor bi odstranil veliko oviro oziroma tveganje evropskega trga, sploh iz vidika ameriških oziroma globalnih vlagateljev.
 

Nasvet za vlagatelje

Informacije o cepivu in likvidnost centralnih bank bodo še naprej krojili borzne trge. Tehnološki velikani so, kratkoročno, z objavami o morebitnem cepivu, verjetno dosegli nek vrh in pozornost se usmerja tudi v druge segmente trga.
 
Dolgoročno tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo, a so še naprej dragi, zato bodo vlagatelji bolj previdni in zadržani.
 
Drage obveznice in negativni bančni donosi vlagatelje še naprej silijo v delniške naložbe in zaradi pričakovanih cepiv ter stanja v ameriški politiki je danes vlaganje v delnice nekoliko lažje. Ostajamo pri splošnem priporočilu, da je razpršitev portfelja nujna. Slednjega je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje in interes med vlagatelji za tehnološke delnice bo še naprej močan, a kot smo videli ob visokih vrednotenjih previdnost ni odveč.
 
Priložnosti izven tehnološkega sektorja so privlačne, predvsem zaradi bistveno nižjih vrednotenj ter spremembe v pričakovanem prihodnjem poslovanju podjetij, ki jih prinašajo s seboj pričakovanja o cepivu.
 
Zadnji rezultati poslovanja v nekaterih »pozabljenih« panogah so spodbudni in če cepivo dejansko pride na trg spomladi 2021, potem se bo dinamika v najbolj prizadetih sektorjih temeljito spremenila in rotacija med panogami bo dobila močno podporo.
 
Zgodovina nas uči, da panoge z zelo visokimi vrednotenji navadno v prihodnjem desetletju prinašajo podpovprečne donose. Trend rasti trgov se tudi zaradi pričakovanega stimulusa, ki bo bolj usmerjen v industrijo, infrastrukturo in okolju bolj prijazno življenje, lahko nadaljuje, spremenila se bo struktura rasti. Lahko da ne bodo nosilci rasti indeksov največja tehnološka podjetja, ampak druga manjša.
 
Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, industrijo in oskrbo, za začimbo pa lahko tudi bolj prizadete panoge. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje.

*Avtor je upravitelj pri Generali Investments d.o.o.