Za lasten razvoj smo odgovorni sami

»The only person you are destined to become is the person you decide to be.« ―Ralph Waldo Emerson
Fotografija: Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
Foto: Shutterstock

Redno šolanje in pridobitev formalne izobrazbe (»Just In Case Learning) nas oborožita z znanjem, veščinami, sposobnostjo odločanja in reševanja izzivov, prepričanji in etiko, ki jih potrebujemo za čim hitrejšo in uspešno vključitev na trg dela. Z zaposlitvijo pa se pravo učenje v resnici šele začne. Ne glede na pridobljena formalna znanja, položaj in leta se moramo še naprej učiti, se ponovno učiti, se kdaj tudi odučiti (learn-relearn-unlearn) in s tem rasti in se razvijati. Gre za nikoli dokončan proces, ki zahteva močno željo, čvrsto zavezo ter pametno in trdo delo.

Predanost vseživljenjskemu učenju je ključ do uspeha na vseh področjih našega življenja. Za posameznika je predpogoj za osebno in profesionalno rast. Za organizacije je ključ do zavzetih in predanih sodelavcev, ki so gibalo trajnostnega razvoja in ohranjanja konkurenčnosti.

Tradicionalno so bile za usposobljenost in razvoj zaposlenih odgovorne organizacije. S pripravništvom, vajeništvom, delavnicami, seminarji in podobnimi oblikami, praviloma usmerjenimi v usposabljanje za konkretna delovna mesta. Redkejši so bili primeri, ko so organizacije svojim zaposlenim omogočale usposabljanje v  programih, ki so presegali področja njihovega delovanja.

Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock


Danes odgovornost za razvoj zaposlenih še vedno leži na organizacijah, vendar ne več zgolj na njih. Na eni strani se vodje vse bolj zavedajo, da so v prvi vrsti odgovorni za razvoj ljudi in ne samo za razvoj posla. V ta namen vpeljujejo različne programe razvoja zaposlenih, nagrajevanja, načrtovanja kariere, onboardinga in nasledstva, ki jih v novejšem obdobju nadgrajujejo z internimi mentorskimi in coaching programi. Istočasno pričakujejo, da bodo vedno večji del odgovornosti za lasten razvoj prevzeli zaposleni sami.

Naloga organizacij pri tem je, da razvijajo kulturo nenehnega učenja in rasti in spodbujajo zaposlene k stalni osebni in profesionalni rasti. Na drugi strani je naloga zaposlenih, da izkoristijo vse priložnosti, ki jim jih tako okolje ponuja in prevzamejo odgovornost ter nadzor nad lastnim razvojem. Tega se morajo vsi nenehno zavedati, tudi ob najboljši podpori sredine v kateri delujejo. S prevzemom nadzora se spremeni tudi njihov pristop, saj v vsaki izkušnji prepoznavajo priložnosti za učenje.

Ob vse večjem številu primerov dobrih praks je še vedno veliko organizacij, ki se še ne zavedajo pomena ustvarjanja učečega okolja. Do določene mere podpirajo izobraževanja s področja dela, ki ga zaposleni trenutno opravljajo, ne znajo ali ne želijo pa prisluhniti željam po specializiranem izobraževanju in izobraževanju izven področja trenutnega delovanja. To pa je nujno potrebno zaradi prevzemanja vedno novih vlog, potrebe po krepitvi kompetenc in sposobnosti prilagajanja. Včasih jih delodajalci od tega celo odvračajo ali jim to onemogočajo. Z argumentom, da tovrstnih znanj trenutno ne potrebujejo, z odklanjanjem kritja stroškov, z neodobravanjem odsotnosti z dela zaradi namena izobraževanja.

V takih primerih še bolj pride do izraza lastna odgovornost posameznika. Odsotnost neposredne ali posredne podpore, mentorskih in coaching programov ali še ne dovolj razvita kultura vseživljenjskega učenja za nikogar ne bi smela biti izgovor, da ne bi ostali radovedni in se nenehno učili in izpopolnjevali.

Kaj pomeni prevzemanje lastne odgovornosti za učenje in razvoj?

 
Pomeni biti proaktiven in ne čakati na druge, da vam povedo, kje, kdaj, kaj in kako se učiti, pridobiti in okrepiti določene veščine. Vsak mora sam prevzeti nadzor nad svojim razvojem, ozavestiti, da je vsaka situacija priložnost za učenje, iztisniti čim več znanja iz vsake dobre ali slabe izkušnje. Izkoristite vsako priložnost za rast, ne podležite razmišljanju, da se ne morete ničesar novega naučiti in bodite dovolj pogumni, da se odkrito zazrete vase in se spoprimete s svojimi slabostmi. Naj vam nenehno odkrivanje in radovednost preideta v navado, prav tako stalno učenje in želja, da odnesete nekaj pozitivnega iz sleherne izkušnje.

image_alt
Tudi vi delate v toksičnem delovnem okolju?

Kaj lahko oziroma morajo v zvezi z razvojem posameznika zagotoviti organizacije?


Organizacija, v kateri sta stalno učenje in razvoj zaposlenih vgrajena v organizacijsko kulturo, bo:
  • sistem stalnega učenja oblikovala v skladu z vizijo, strategijo in načrti organizacije tako, da ga bo lahko prilagodila vsakemu posamezniku glede na njegove potrebe, interese, zahteve in način učenja;
     
  • zagotovila potrebne vire (usposabljanje, oprema, dostop do mentorjev, coachev ipd.) za razvoj veščin, ki jih zaposleni potrebujejo za opravljanje delovnih nalog in nenehen razvoj;
     
  • ustvarila kulturo stalnih, argumentiranih povratnih informacij;
     
  • prepoznavala prispevek zaposlenih k izpolnjevanju ciljev organizacije s poudarjanjem pomena njihovih aktivnosti za skupni uspeh, pa tudi opozarjanjem na posledice za organizacijo, v kolikor pričakovanja niso izpolnjena;
    Foto: Shutterstock
    Foto: Shutterstock

     
  • bila pozorna na usklajenost med delom, ki ga opravljajo posamezniki in njihovimi vrednotami;
     
  • omogočala zaposlenim, da delujejo na področjih, kjer lahko v polni meri razvijejo svoje potenciale;
     
  • skrbela za ustrezno delegiranje nalog in izogibanje mikro vodenju;
     
  • stalno in pravočasno seznanjala zaposlene o tem, katera specialna znanja oziroma veščine bodo potrebne za prihodnji razvoj organizacije, da se lahko zaposleni pripravijo in usposobijo za nove izzive. Tovrstne informacije spodbudijo zanimanje  zaposlenih za dodatna usposabljanja in pravočasno zapolnjevanje morebitnih vrzeli v njihovih kompetencah in veščinah;
     
  • spodbujala usposabljanje zaposlenih na najrazličnejših področjih brez bojazni, da bodo po zaključku usposabljanj odšli ali se celo zaposlili pri konkurenci. Različne raziskave dokazujejo, da vlaganje v razvoj zaposlenih v skladu z njihovimi interesi močno okrepi njihovo zavzetost in pripadnost.

Kaj lahko oziroma morate storiti zaposleni sami?

  • Ne čakajte na pobudo vaših nadrejenih. Ne čakajte na letne razgovore in podobne priložnosti ali pa se nanje vsaj pripravite, ob zavedanju lastne odgovornosti za vaše znanje in razvoj. Bodite samoiniciativni in si sami oblikujte vaše razvojne cilje.
     
  • Izkoristite vse priložnosti internega izobraževanja in bodite hvaležni za vsakršno podporo organizacije vaši osebni in profesionalni rasti. To dokazuje, da se odgovorni zavedajo vrednosti, ki jo prispevate, vi pa jim vrnite tako, da vsa pridobljena znanja čim prej implementirate v delo in jih delite z drugimi.
     
  • Namesto da se nenehno pritožujete, da izobraževalni programi, ki jih organizira delodajalec, ne ustrezajo vašim interesom, poiščite ustrezne programe izven organizacije ali pri profesionalnih izvajalcih. Obrazložite, kako bodo tovrstna izobraževanja prispevala k okrepitvi vaših veščin in učinkovitosti. V kolikor vas zavrnejo, si jih organizirajte in plačajte sami.
     
  • Pri izbiri izobraževanj in usposabljanj se osredotočite na svoje prednosti in jih z njihovo pomočjo še dodatno okrepite. Šibkim točkam se posvetite toliko, da vas ne ovirajo pri izkoriščanju in krepitvi vaših prednosti.
     
  • Pri delu se ne osredotočajte samo na doseganje ciljev uspešnosti, na to, da bo delo opravljeno. Izpolnjevanje delovnih obveznosti izkoristite kot priložnost za učenje.
     
  • Ob pomanjkanju motivacije vnesite novosti v vašo dnevno rutino. Berite knjige z različnimi vsebinami, pridružite se stanovskim ali interesnim združenjem, kjer boste poglobili in razširili znanje in socialno mrežo.
     
  • Si dopovedujete, da nimate časa za vlaganje v vaše znanje in razvoj? Pravzaprav nimate časa, da tega ne bi počeli. In sploh vam ni treba hoditi daleč. Že vsakodnevne delovne izkušje so odlična učilnica za nenehno izboljševanje, rast in razvoj. Prijavite se na online tečaje, kupite ali izposodite si knjige. Zavedajte se, da ni dovolj, da se izobražujete in delate na lastnem razvoju od ponedeljka do petka. To mora postati vaš način življenja.
     
  • Imate občutek, da ne uresničujete lastnega načrta razvoja in zavez k stalnemu   izboljševanju? Morda morate izbrati vam ustreznejši način učenja (vizualno, kinestetično, slušno, skupinsko, individualno, besedno, logično) in v čim večji meri preiti na »času primerno učenje« (Just In Time Learning), ki je motivacijsko, hitrejše in tudi trajnejše, saj tako pridobljeno znanje lahko takoj uporabite v praksi.
     
  • Uresničevanje načrta osebne in profesionalne rasti naj ne bo vaša stranska dejavnost (če oziroma ko bo čas za to). Prav tako ne bodite preveč zahtevni do sebe, ne natrpajte preveč svojega urnika. Naložite si toliko, kolikor vam dopušča vaša vizija uravnoteženega življenja, pri čemer pa naj bodo aktivnosti, povezane z vašo rastjo, vedno na vrhu prioritetne lestvice.
    Foto: Shutterstock
    Foto: Shutterstock

     
  • Postavite si meje in z njimi seznanite svoje sodelavce in nadrejene. Včasih bo to pomenilo, da ne boste sprejeli dodatnih zadolžitev ali pa boste zaprosili za pomoč. Nikakor pa ne odstopajte od svojega programa osebne in profesionalne rasti oziroma naj to ne postane vaša redna praksa.
     
  • Aktivnosti za svojo rast izbirajte tako, da bodo imele pozitiven učinek na obe področji vašega življenja, profesionalno in zasebno. S tem se boste izognili potencialni izgorelosti ali vsaj naveličanosti, ki se rada pojavi v primerih, ko vam številne  dodatne aktivnosti prinašajo koristi samo na vašem delovnem mestu.
     
  • Ves čas se zavedajte, da sta osebna in profesionalna rast vseživljenjski proces in da imajo lahko že manjše, a redne spremembe zelo velik učinek. Pomembno je začeti, pri čemer si lahko pomagate s tem, da si zapišete veščine, znanja, kompetence, ki bi jih želeli usvojiti ali nadgraditi v določenem obdobju. Razvrstite jih po prioritetah in si zapišite, kako in kje boste to najlaže uresničili. Z lastnim raziskovanjem, različnimi tečaji in delavnicami in nato vztrajajte.
     
  • Predvsem pa se večkrat spomnite, koliko stvari ste se naučili v mladosti. Preprosto zato, ker ste bili radovedni, ker vas je vse zanimalo. Zato vzdržujte in trenirajte svojo radovednost.  
image_alt
V Ljubljani zaživeli prostori Katapulta za podporo mladim podjetnikom

Tisti, ki se odločijo za nenehno osebno in profesionalno rast se zavedajo, da je to nikoli dokončan proces. Bolj kot rastejo bolj spoznavajo, kako malo vedo in koliko je še tega, kar se morajo naučiti. Vedno je nekaj, kar lahko še izboljšamo. Človeške zmožnosti so brezmejne in nemogoče je doseči točko, na kateri nadaljnji razvoj ne bi bil več mogoč. Zato nadaljujte z delom na osebni in profesionalni rasti. Pri tem se ne zanašajte na delodajalca, da bo usmerjal vaš profesionalni in osebni razvoj.

Odgovornost za povečevanje vaše vrednosti, krepitve vaše samozavesti, vaše blagovne znamke, in s tem izboljšanje kvalitete vašega življenja je izključno vaša.


 
 

Več iz rubrike

Komentarji: