Vsak sedmi natakar zasluži minimalno plačo

V letošnjem letu so gostinci prav junija iskali najmanj teh kadrov, in sicer 330, največ pa marca, 550, v prvem polletju skupaj nekaj več kot 2600. To je več kot v celotnem letu 2014 in toliko kot leta 2015, potrebe pa so se zelo povečale v letu 2016, ko so gostinci iskali skoraj 4400 natakarjev, lani pa že 5300. »Delodajalci kadre iščejo tudi po drugih kanalih, ocenjujemo, da je v resnici potreb vsaj še enkrat več,« poudarjajo v sindikatu delavcev gostinstva in turizma. Kot ugotavljajo na zavodu za zaposlovanje, so se tem razmeram na trgu dela prilagodili tudi gostinci. Na primer: pred tremi leti jih je le 17 odstotkov novim zaposlenim ponujalo pogodbo za nedoločen čas, v prvem polletju letos je ta delež narasel na 37 odstotkov, rastejo tudi plače.
Kljub pomanjkanju kadrov je med brezposelnimi zdaj prijavljenih približno 700 natakarjev in točajev, kar 230 med njimi je starih med 20 in 29 let (starejših od 50 let je sto). Glede na preostale podatke je mogoče sklepati, da gre večinoma za mlade, ki so pravkar končali šolanje. Najmanj eno leto je brez dela več kot tretjina natakarjev in točajev, ki so v evidenci.
 

Poklic bi moral ostati reguliran

Generalna sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije Breda Črnčec poudarja, da so delavci v gostinstvu in turizmu glede na težke pogoje dela, neugoden delovni čas in številne presežne ure, ki nastajajo zaradi pomanjkanja kadra, premalo plačani. Povprečna bruto plača v Sloveniji je aprila znašala 1730 evrov oziroma 1145 neto, v gostinstvu pa 1215 evrov bruto in 819 neto, v strežbi pijač pa vsega 930 evrov bruto in 652 evrov neto.

V zadnjih dveh letih se je neto plača povečala za dobrih 110 evrov. Ti podatki povedo sicer bolj malo, saj je iz baz statističnega urada (Surs) mogoče ugotoviti, da velika večina prejema podpovprečne plače. Namreč, če plače skoraj 11.000 zaposlenih v strežbi jedi in pijač razvrstimo od najnižje do najvišje na pet enakih delov, ugotovimo, da v prvem delu ostane več kot polovica zaposlenih (glej graf), po oceni Sursa pa minimalno plačo (890 evrov bruto) prejema vsak sedmi zaposleni v panogi. Črnčeceva potrjuje: to je 1624 zaposlenih.

»Glede na tolikšno pomanjkanje natakarjev menim, da je bila velika napaka narejena z deregulacijo poklica, ki ga zdaj lahko opravlja vsak, tudi če nima primerne izobrazbe. To je zagotovo eden izmed razlogov, da poklic ni več cenjen, da pada kakovost storitev …, zaradi tega pa mladi v njem ne vidijo izziva, niti kariernega razvoja,« ocenjuje Breda Črnčec, posledice tega pa sta po njenem mnenju odhajanje v tujino, kjer so boljši pogoji dela in višje plače, in tudi prekvalifikacije v druge, bolje plačane dejavnosti. Po njenih podatkih je v Avstriji najnižja plača natakarja 1700 evrov bruto.


Sindikalistka opozarja še na ogromno število presežnih ur, ki jih naredijo zaposleni, a jih zaradi pomanjkanja kadrov ne morejo izkoristiti, tako da so pogosto izčrpani, nadrejeni pa nad njimi izvajajo pritiske, kar v več primerih vodi v bolniški stalež. »Vsi vemo, da je lahko le zadovoljen delavec dober delavec. Tako kot skrbimo za goste in smo do njih prijazni in ustrežljivi, bodo morali delodajalci poskrbeti za svoje zaposlene in jih spoštovati, če jih bodo želeli zadržati in dobiti nove,« opozarja Črnčeceva.

Tujci in študentsko delo

Delodajalci si čedalje bolj pomagajo z zaposlovanjem delavcev iz tujine, predvsem iz Bosne in Srbije. Menda jih je trenutno več kot 5300, a kot pravi sogovornica, so to samo uradne številke, brez tistih, ki delajo na črno. Na zavodu za zaposlovanje so v prvem polletju letos izdali 160 delovnih dovoljenj in soglasij k enotnemu dovoljenju za delo in bivanje posameznikom, ki v Sloveniji dobili delo kot natakarji. V celem lanskem letu so jih izdali 270, še leto prej pa 120. »Soočamo se z veliko težavo tujih delavcev zaradi neznanja slovenskega jezika in nenazadnje tudi kakovosti opravljanja storitev,« je povedala sindikalistka. Ti delavci pa menda tudi zelo hitro odidejo, ponavadi v kakšno drugo državo v EU, kjer so bolje plačani.


Kaj pa študentsko delo? »Za področje celotne Slovenije imamo zdaj objavljenih nekaj več kot 1200 del v strežbi. Za strežbo imamo več oglasov kot za druge panoge, saj podjetja ne dobijo delavcev in se osebje hitro menja, zato dela ves čas oglašujejo. Dejansko opravljenih del je veliko manj kot je videti na podlagi objav,« pojasnjuje Carmen Vodovnik, vodja razvoja posredovanja del v e-študentskem servisu. Povprečne urne postavke se med regijami razlikujejo, v poletnem času pa narastejo. Plačilo zunaj osrednje Slovenije je lahko po minimalni urni postavki, 4,89 evra bruto, ponekod pa dosega tudi 6,6 evra bruto.


Vodovnikova pravi, da v splošni javnosti velja zmotno prepričanje, da študenti opravljajo samo dela v strežbi. V lanskem letu so predstavljala 13 odstotkov. Prav tako pa ne drži, da dijaki in študenti pridobijo v strežbi le malo pomembnih kompetenc. »Zagotovo usvojijo prepoznavanje želja in potreb strank, sposobnost prepoznavanja potreb ciljne publike, sposobnost dela v stresnih situacijah, obvladovanja konfliktov, poznavanje osnov priprave hrane, skrb za red, čistočo in osebno urejenost, sposobnost dela v medkulturnem, mednarodnem okolju, organizacijske sposobnosti,« je naštela.
 

K pultu po kavo?

Španija, Švedska, Finska, Danska, Kanada – v teh državah preverjeno velja (verjetno pa še kje), da gostje v lokalu naročila oddajo pri točilnem pultu, plačajo, počakajo, da jim zaposleni pripravijo želene napitke in jih načeloma tudi sami odnesejo do mize. Zaposleni točilne pulte zapustijo, ko pospravljajo mize, na primer z veliko plastično posodo v rokah (podobno kot je košara za perilo), s katero se sprehodijo med mizami, na katerih so izpraznjene skodelice (in včasih že tudi novi gostje) ter jih pospravijo.

Ni videti, da bi goste motilo, če morajo odmakniti lončke ali jih postaviti na sosednjo mizo, da si naredijo dovolj prostora. Ponekod drugod menda gostom, ki želijo postrežbo za mizo, storitev dodatno zaračunajo. V restavracijah samopostrežnih praks menda nimajo, v Skandinaviji pa obstajajo restavracije, ki število potrebnih delavcev zmanjšujejo s pomočjo aplikacij. Najprej si v aplikaciji prek telefona rezerviraš mizo – če je na želeni termin vse zasedeno, pač izbereš drugega. Zaposleni te pospremi do mesta, nato pa v aplikaciji izbereš jedi in pijačo. Ko je naročilo pripravljeno, dobiš SMS-sporočilo, da ga lahko prideš iskat k pultu. V aplikaciji tudi označiš način plačila. Če izbereš plačilo v aplikaciji, zaposleni na koncu prinese samo račun, če pa želiš račun poravnati s plačilno kartico – gotovine ne sprejemajo – pa pos-terminal.

Pri nekaj gostincih smo preverjali, ali bi težavo s pomanjkanjem kadrov tudi v Sloveniji lahko reševali z naročanjem pri točilnih pultih. Če bi zaradi tega potrebovali kakšnega delavca manj, bi ostalim lahko zvišali plačo in/ali zmanjšali število nadur, ki jih morajo opraviti. Odgovor je bil povsod enak: »Ne, gostje v Sloveniji pričakujejo postrežbo pri mizi.« Prepričani so, da bi lokal, v katerem bi preizkusili tak način dela, ostal vsaj brez dela strank.