So prispevki za popoldanski s.p. obvezni?
S hobijem nekaj zaslužite, a ne dovolj, da bi pustili redno službo? Potem je idealno, da odprete popoldanski s.p., saj boste le tako lahko legalno izstavljali račune za svojo dopolnilno dejavnost.
Lahko popoldanski s.p ustanovi vsak?
Popoldanski s.p lahko odpre vsak, ki je redno zaposlen za polni delovni čas, torej ga oseba, ki je zaposlena za krajši delovni čas, ne more odpreti. Prav tako popoldanski s.p ne pride v poštev za študente in upokojence.
Kdo plačuje prispevke?
Popoldanski s.p lahko odpre samo oseba, ki je zaposlena za polni delovni čas in je zavarovana na podlagi delovnega razmerja. Kar pomeni, da prispevke za socialno zavarovanje plačuje delodajalec. Kdor poleg zaposlitve opravlja dodatno dejavnost, plačuje pavšalne prispevke za zavarovanje.
Pravno formalno gledano razlike med s.p in popoldanskim s.p ni, zato so tudi dolžnosti in pravice enake. Razlika so edino precej nižji prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje oseba z registriranim popoldanskim s.p.
Kakšni prispevki se plačujejo?
Oseba s tovrstno obliko s.p mora plačevati prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ), ki vključuje zavarovanje za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri opravljanju navedene dejavnosti. Prispevek znaša 41,04 evra in se plačuje do 20. v mesecu za pretekli mesec.
Poleg tega je treba plačevati tudi pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje (ZZ), ki znaša 10 evrov. Dodatni prispevek za ZZ, ki ga morajo od leta 2014 plačevati osebe z registriranim popoldanskim s.p, katerega osnova je 25 odstotkov povprečne bruto plače za oktober predhodnega leta, pa znaša 30 evrov. Skupni prispevki za popoldanski s.p tako do konca letošnjega leta znašajo 81 evrov.
Prispevki za popoldanski s.p spadajo med tako imenovane prispevke za posebne primere, saj gre za zavarovanje tveganj povezanih s popoldansko dejavnostjo. Ker na podlagi teh podjetnik ni osebno zavarovan, vplačil ni mogoče všteti v pokojninsko osnovo, pojasnjuje zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Vir. Data.si, ZPIZ
Več iz rubrike
10 podjetij, ki omogočajo delo od koderkoli
Prihodnost dela je fleksibilna oblika dela, zato vse več podjetij razmišlja o razširitvi možnosti dela na daljavo za svoje zaposlene.
»Working smarter« je recept za dodano vrednost in preboj
Smo med med gospodarsko srednje razvitimi v EU, zaostanek za naprednejšimi pa je povezan z nižjo produktivnostjo. Mar ne delamo dovolj "pametno"?
