S pištolo med regali …

Milka Bizovičar
Dario Leban: Ravno toliko preložimo, da popoldne ni treba v fitnes. Foto arhiv TKK

»Včasih se tudi doma vidi, kakšen je moj poklic. Omare morajo biti pospravljene, vse mora biti lepo zloženo. Črtnih kod pa še nismo uvedli,« se je pošalil Dario Leban, vodja skladišča v TKK Srpenica. Po 30 letih Tega dela si ne predstavlja, da bi počel kaj drugega, to je njegov sanjski poklic.

Lahko bi rekli, da so zaposleni v skladiščih najbolje seznanjeni delavci v podjetjih. So edini, ki – sicer s pomočjo svojih pištol, kakor pravijo čitalnikom črtnih kod – vsak trenutek točno vedo, kdaj, kakšne in koliko materialov vozniki pripeljejo v tovarno, kje so skladiščeni, saj z viličarji za to poskrbijo sami. Oni so tisti, ki vedo, kaj, kdaj in kolikšne količine izdelka bodo sestavljali zaposleni na posamez­nih linijah, v kakšno embalažo ga bodo pakirali, saj jim iz skladišča dostavijo surovine, in ko so izdelki narejeni, jih tudi odvažajo, ustrezno opremijo in pospravijo v skladišču. Tako kot so skladiščniki prvi v podjetju, ki dobijo v roke oziroma na viličar surovine, so tudi zadnji, ki končne izdelke pospremijo iz podjetja.


Registrska tablica je kontrola


»Ko po računalniškem sistemu v skladišče pride delovni nalog, na katerem piše, kaj in koliko tega moramo dostaviti ter kam v proizvodnji, gre skladiščnik do regalov in nabere artikle. Podobno, kot jih jemljemo s polic v trgovini, le da jih mi nikoli ne iščemo, saj so lokacije točno določene in zapisane v računalniškem sistemu. Po navadi si pomagamo z viličarji, tudi takšnimi, ki se 'stegnejo' na najvišje police visokoregalnih skladišč,« je Leban opisal eno od opravil v njegovem poklicu. Kakor je poudaril,
To je delo za tiste, ki ne morejo ves čas sedeti ali pa ne marajo dela v proizvodnji in jim je všeč dinamika: delo je vsak dan drugačno in nikoli ne moreš odklopiti možganov.
sodobna skladišča v podjetjih segajo visoko, na primer deset metrov od tal, na nižjih, hitreje dostopnejših ravneh so materiali in izdelki, ki so potrebni pogosteje ali prej. »V času pred računalniki in digitalizacijo skladišča smo pač vedeli, kje je kaj shranjeno, delali smo na roke, na podlagi dobavnic na papirjih, in risali kljukice,« se spominja, možnosti za napake je bilo precej.

Povezanost podatkov v sistemih je napake tako rekoč onemogočila, saj bi, če bi s police želeli vzeti napačen izdelek, čitalnik kode na to opozoril. »Zdaj nam ni več treba toliko razmišljati, kateri izdelek odnesti iz skladišča, ampak predvsem, kako svoje delo opraviti kar najbolj učinkovito. Nenehno iščemo priložnosti za izboljšave,« je pojasnil sogovornik in dodal, da se prav tako nikakor ne more zgoditi, da bi izdelke za kupca naložili na napačen tovornjak.

»Ko tovornjak pripelje na rampo, se avtomatsko odčita njegova registrska številka, ki se nato pojavi v skladiščnem računalniškem sistemu. Tako ni možnosti, da bi naložili narobe.« Pa smo iskrivega sogovornika ob tej trditvi vprašali po kakšni anekdoti. »Ne, ne, presenetljive stvari se dogajajo drugim, mi imamo vse popolnoma urejeno. Brez tega v skladiščih ne bi šlo in tudi podjetje ne bi imelo kaj dosti možnosti za uspeh,« je poudaril Leban in skladišče označil kot hrbtenico poslovanja.


Poklic s samimi plusi


O svojem poklicu nima žal besede. Tudi po 30 letih dela na tem področju si ne predstavlja, da bi lahko delal kaj drugega. To je njegov sanjski poklic, ki zahteva natančnost in zbranost, pa biti je treba dober matematik. »Stalno nekaj računaš, pretvarjaš količine v kartone, in to je treba narediti hitro. Na začetku je izziv, ampak ko fantom pride v kri, je super. Verjamem, da bi znali vsi moji ožji sodelavci ob treh zjutraj poštevanko števil 10, 12, 20, 24 – tolikšne so količine izdelkov v škatlah, ki jih pošiljamo kupcem,« je opisal vodja skladišča v TKK in dodal, da adrenalina v tem poklicu nikoli ne zmanjka. Kakor tudi ne gibanja.
»Naše delo je idealno za posameznike, ki ne morejo ves čas sedeti ali pa ne marajo dela v proizvodnji in jim je všeč dinamika: delo je vsak dan drugačno in nikoli ne moreš odklopiti možganov, sicer gre lahko hitro kaj narobe,« smo še izvedeli.

Hrbtenica trpi? »Kadar prelagamo cele palete, seveda vse delamo z viličarji, ki so poleg že prej omenjene pištole naše drugo delovno orodje. S palet pa je seveda treba pobirati tudi posamezne škatle, a ne morem reči, da je težko. Ena tehta od štiri do največ deset kilogramov. To res ni veliko. V svoji 20-letni karieri v TKK še nikoli nisem slišal sodelavca, ki bi rekel, da je naše delo fizično naporno. Ravno toliko preložimo, da popoldne ni treba v fitnes, in tudi službe ne nosimo domov, se niti ne da,« je bil slikovit Dario Leban in vendarle našel malo bolj zoprno, a zanemarljivo stran poklica.

Včasih delo poteka tudi zunaj, in če dežuje ali močno piha, ni najbolj prijetno. Ampak kakor pravi, s sodelavci krožijo in si pravično porazdelijo tudi delo v slabem vremenu. Sicer pa je dober tim, ki je zgrajen na dobrih medsebojnih odnosih, pogoj za to, da oddelek dobro deluje. Brez sodelovanja ne gre, ne le v ekipi, ampak tudi z drugimi v verigi v podjetju in poslovnimi partnerji.


Na lovu za kadri


V podjetju iščejo nove sodelavce, saj širijo prodajo in povečujejo proizvodne zmogljivosti. Štiri milijone evrov vredna investicija, ki jo bodo imeli prihodnje leto, bo omogočila povečanje prodaje za petino, s čimer si bo TKK utrdil položaj enega najuspešnejših podjetij v skupini Soudal. »Iščemo 20 novih sodelavcev, ki bi v prihodnjih mesecih zapolnili prosta mesta, nastala zaradi širitve. Tudi zato bomo v četrtek odprli vrata za obisk in ogled podjetja, kjer bodo obiskovalci lahko tudi izvedeli več o zaposlitvenih priložnostih,« je Leban povabil na ogled podjetja.
Več iz rubrike