V Nikeju združuje strast do inženirstva in športa

Za šestmesečno pripravništvo se je prijavila že februarja, z mislijo: »Če ne poskusim, ne bo rezultata, nimam kaj izgubiti.« In se je izplačalo. Praktikante so izbrali po treh krogih, ki so se zavlekli v skoraj štiri mesece. Najprej so kandidati prek spletne platforme odgovarjali na deset vprašanj. »Za vsako je bila na voljo minuta časa za pripravo in še minuta za snemanje odgovora, ki ga ni bilo mogoče ponoviti. Za pripravo smo odgovarjali na nekaj poskusnih vprašanj. V drugem krogu sem reševala programerski izziv, nazadnje pa sem imela še intervju na daljavo z zaposlenimi na oddelku,« je Aleksandra opisala postopek izbora.
 

Prvi dan spoznajo podjetje in vrednote

V nizozemsko mestece Hilversum, kjer je sedež Nikeja v Evropi, se je odpravila avgusta in takoj ugotovila, da so v podjetju zelo dobro pripravljeni na nove mlade sodelavce. Prvi dan je bil skupinski sprejem vseh 130 praktikantov, sodelavci so predstavili podjetje in njegove vrednote, nekdanji pripravniki so govorili o svojih izkušnjah, na voljo so bili tudi za vprašanja. »Prejeli smo IT-opremo in imeli med spoznavanjem kampusa teambuilding ter druženje pri zajtrku in kosilu,« je povedala.

Drugi dan je spoznala ekipo sodelavcev na tehnološkem oddelku, ki skrbi za vse potrebne digitalne storitve: od aplikacij in internetne prodaje do upravljanja internih logističnih sistemov. Predstavili so ji naloge tima in kdo je kdo v hierarhiji podjetja. Predali so ji tudi dokument z naslovom Onboarding, v katerem je dobila predvsem tehnična navodila, kako pripraviti računalnik, namestiti programsko opremo in podobno, nad čimer je bila prijetno presenečena.
V prvem tednu je podjetje praktikantom uredilo bančne račune, registracijo bivanja in nizozemsko davčno številko.
»Ob mojem prihodu je bilo na prvem mestu iskanje nastanitve in ureditev administracije. Če sem morala na ogled sobe, to ni bila nikoli težava, preprosto sem šla. Tu so nam res vsak trenutek na voljo sodelavci, na katere se lahko obrnemo, če potrebujemo kakršno koli pomoč,« je navdušena Aleksandra Krajnović. Ekipa skrbi, da se med njimi počuti domače. Takoj so jo vključili v delovni proces, v katerem sicer ne more polno sodelovati, lahko pa se uči z opazovanjem in postavlja vprašanja.



»Vsak član ekipe je imel na začetku nalogo, da mi opiše del vsebin, s katerimi se srečujemo vsak dan, tako da sem zelo hitro pobliže spoznala vse vidike dela. In še bonus: šport je tu obvezen, zato lahko kadarkoli med delovnim časom grem na trening, če potrebujem predah. Sodelavci so me takoj ob prihodu sprejeli tudi v tem pogledu. Vključili so me v interno igranje tenisa in nogometa. V kampusu imajo stadion, teniška igrišča in vso drugo potrebno infrastrukturo za dnevno rekreacijo,« je opisala delovno okolje in spomnila na Nikejevo geslo, naj bo šport dnevna rutina (ang. Make sport a daily habit).
 

Pogled v prihodnost?

Načrtov je veliko, pravi Aleksandra, predvsem bi tudi dolgoročno pri delu rada združevala svoji največji strasti, inženirstvo in šport, najbližje ji je področje biomedicinske tehnike. Morda tudi pri Nikeju, pravi, opaža pa veliko tekmovalnost za delovna mesta v podjetju, zato se je treba zelo zgodaj vključiti v mreženje in poizvedovati o možnostih za redno zaposlitev.

»Na oddelku za tehnologijo je malo lažje, saj je kader zelo iskan. V začetku oktobra sem dobila ponudbo za delo za polni delovni čas, vendar je nisem sprejela, saj želim nadaljevati magistrski študij na področju biomedicinske tehnike,« je Aleksandra Krajnović razkrila načrte. Letos bo diplomirala na fakulteti za elektrotehniko, potem pa se bo za dve leti odpravila na študij v tujino.