Pogosta ovira za delo v tujini je znanje tujega jezika

Milka Bizovičar
V tujino najpogosteje odhajajo direktorji prodaje, prodajni predstavniki in tudi drugi specialisti za posamezna strokovna področja. Foto Shutterstock

V splošnem v Sloveniji ne moremo govoriti o pretirani navdušenosti delavcev za mobilnost, pa naj gre za službene poti ali selitve v tujino. Izvozna podjetja, ki potrebujejo svoje predstavnike v tujini, prodajnike in podobne profile, imajo zaradi tega pogosto težave, še dodatna ovira je pomanjkanje znanja tujih jezikov.

Dobrih 40 odstotkov od 100,854 milijarde evrov prihodkov je 66.750 slovenskih podjetij ustvarilo v tujini, beremo v Ajpesovem poročilu o poslovanju gospodarskih družb za leto 2018. Statistični urad, ki meri samo izvoz blaga, je za isto obdobje naračunal 30,86 milijarde evrov izvoza, s tujimi trgi pa naj bi po teh podatkih poslovalo 26.227 podjetij, ki po zelo grobi oceni zaposlujejo kakšnih 100.000 delavcev. Peščica jih dela na predstavništvih podjetij v tujini, nekaj deset tisoč pa v prodajnih oddelkih v Sloveniji. Preverili smo, s kakšnimi izzivi se srečujejo izvozniki, ko potrebujejo delavce, ki morajo sodelovati s tujimi poslovnimi partnerji in kupci.
 

Zrastejo v podjetju, tujina kot napredovanje


V Krki so pojasnili, da prodajajo svoje izdelke v več kot 70 državah po vsem svetu, pri čemer imajo močno mrežo lastnih podjetij in predstavništev v tujini, zunaj Slovenije širijo tudi proizvodne zmogljivosti. Čedalje bolj so navzoči na Srednjem in
Merila za prevzem odgovornih nalog na predstavništvih v tujini so predhodna uspešnost pri delu, znanje, učinkovitost, inovativnost, fleksibilnost in lojalnost.
Daljnem vzhodu, v Afriki in obeh Amerikah, pa tudi na Kitajskem in v Indiji. Spodbujanje zaposlenih za delo v mednarod­nem okolju je v teh okoliščinah nujno, pravijo. Že pri izbiri novih sodelavcev so pozorni na to, ali ima posameznik željo in sposobnosti za mednarodno delovanje in mobilnost. »Med mladimi opažamo večji interes za delo v zahodnoevropskih državah, manj pa so privlačne vzhodnoevropske države in Daljni vzhod,« ugotavljajo.

Kakor so pojasnili, se je v letu 2018 na službene poti v tujino opravljalo skoraj 700 zaposlenih iz Slovenije. Mnogi na kratkotrajne, zaposlene pa v Krkina podjetja in predstavništva napotijo tudi za dalj časa. »To so predvsem strokovnjaki, ki se oblikujejo in razvijajo v Krki, nato pa v tujini prevzamejo najzahtevnejša strokovna področja kot tudi vodenje podjetij in predstavništev. Merilo za prevzem tako odgovornih nalog so predhodna uspešnost pri delu, znanje, učinkovitost, inovativnost, fleksibilnost in lojalnost,« so sporočili iz službe za odnose z javnostmi v Krki. V tujino odhajajo zaposleni z vseh področij dela, največ pa iz marketinga in prodaje, strokovnjaki za razvojne in proizvodne tehnologije, kakovost in poslovanje.

V Slovenskem institutu za kakovost in meroslovje SIQ Ljubljana so pojasnili, da so občasne službene poti zaposlenih povezane s prodajnimi aktivnostmi ali izobraževanji. Nekaj je tudi kratkotrajnih napotitev na delo v tujino, ki so vezane na izvajanje preskušanj pri strankah ali v partnerskih laboratorijih. »Kadrov za delo v tujini v zadnjem času nismo iskali, v hčerinskih družbah jih iščejo sami v državah, kjer se delo opravlja. Načeloma pa je sodelavce težko motivirati za dolgotrajnejše delo v tujini,« ugotav­ljajo tudi v SIQ.
 

Izziv in plačilo sta pogosta motivatorja


Podjetja se pri iskanju kadrov, ki jih nameravajo napotiti na delo v tujino, pogosto po pomoč obrnejo na zaposlitvene agencije. Predvsem ko gre za višja delovna mesta. Kakor pravijo v Adeccu, podjetjem najpogosteje pomagajo iskati sodelavce za delo v prodaji: direktorje prodaje, prodajne predstavnike itn., ki predvsem skrbijo za prepoznavnost in prodajo blagovne znamke in povečanje posla. Alenka Kraljič, vodja razvoja poslovanja v Trenkwalderju, je poleg teh profilov navedla tudi druge specialiste za posamezna strokovna področja.
image
Foto Shutterstock

»V zadnjem letu poleg tega narašča povpraševanje po kvalificiranih delavcih v proizvodnji, logistiki in skladiščenju. Tu sicer ne govorimo o fizičnih selitvah zaposlenih v tujino, ampak prevladujejo dnevne migracije,« ugotavljajo v Trenkwalderju in pojasnjujejo, da je odziv kandidatov manjši, kakor če je enako prosto delovno mesto na voljo v Sloveniji. Je pa veliko odvisno od paketa, ki ga delodajalec ponudi, predvsem od zahtevnosti in pogojev opravljanja dela, poudarjajo v Adeccu. Posamezniki od delodajalca pričakujejo jasno predstavitev delovnega mesta, njihove odgovornosti in vlogo v novi organizaciji, kako bo poskrbljeno za bivanje, prevoz na delo, želijo si tudi podporo pri prehodu v novo okolje. Tiste, ki sprejmejo izziv za delo pri slovenskih podjetjih v tujini, večinoma privlačijo izziv, dobro plačilo in možnost razvoja, pogosto to vidijo tudi kot izhodišče za poznejše nadaljevanje uspešne kariere v Sloveniji.
 

Trden značaj za prve korake


Katero znanje in veščine potrebujejo posamezniki, če jih mika delo za podjetje v tujini? »Posebej izpostavljena znanja in kompetence so poleg strokovne usposobljenosti aktivno znanje tujega jezika, pogajalske sposobnosti, sposobnost komuniciranja s strankami, zanesljivost in odgovornost, pripravljenost za stalno učenje in nove izzive,« so našteli v SIQ. Zelo pomembno je, da imajo trden značaj, saj na tuji trg vstopajo brez poznanstev in kontaktov, prav tako se morajo znajti v novem okolju in zato imeti odlične komunikacijske in vodstvene sposobnosti, so poudarili v Adeccu, kjer sicer ugotavljajo, da je izziv velikokrat tudi sporazumevanje, sploh v državah, kjer ne govorijo angleško, italijansko ali nemško.

Pri uporabi tujega jezika podjetja pričakujejo suverenost, kar je včasih kar precejšen izziv.
Tudi Alenka Kraljič iz Trenkwalderja opozori predvsem na pomen znanja tujega jezika. To je najpogostejša ovira, da nekdo ne more zasesti delovnega mesta v tujini. Organizacijsko okolje pogosto zahteva sposobnost sporazumevanja v več tujih jezikih, ne nazadnje tudi država gostiteljica. »Ustna in pisna komunikacija pri delodajalcih v tujini večinoma potekata v jeziku te države, pogosto se uporabljata kot korporativni jezik še angleščina in nemščina. Navodila za delo so torej v teh jezikih. Družbeno okolje zahteva tudi jezikovno integracijo ali vsaj zelo hitro prilagoditev,« opozarja Kraljičeva.
 

Nepogrešljiva angleščina


Vendar v podjetjih, ki delujejo na mednarodnih trgih, znanja tujih jezikov ne potrebujejo samo zaposleni na že omenjenih delovnih mestih, ampak čedalje več sodelavcev, saj so odnosi s kupci in deloma tudi dobavitelji vedno tesnejši in zahtevajo vključenost ekip v podjetju. Znanje najmanj enega tujega jezika potrebuje približno tretjina sodelavcev, najmanj dveh pa 15 odstotkov, so nam povedali v enem od velikih izvoznikov. Najpogosteje delodajalci iščejo znanje nemščine in angleščine, pa tudi italijanščine. Med zaposlitvenimi oglasi je približno polovica takšnih, ki ob univerzitetni izobrazbi zahtevajo znanje enega tujega jezika, tretjina zahteva znanje dveh tujih jezikov, pogoj za zasedbo vsakega desetega prostega delovnega mesta z zahtevano univerzitetno izobrazbo pa je znanje treh tujih jezikov.

Pri uporabi tujega jezika podjetja pričakujejo suverenost, kar je včasih kar precejšen izziv. Sodelavci potrebujejo veliko prakse zaradi tehničnega jezika, ki ga morajo uporabljati v stikih s kupci. Smiselno bi bilo že med študijem povečevati mednarodno usmerjenost: da so mladi sposobni študirati iz tuje literature, dobrodošli so tudi tuji profesorji, mednarodne izmenjave, menijo v podjetjih. To bi zelo pripomoglo k temu, da bi bil kader bolje pri­pravljen za delo v globaliziranem mednarodnem okolju. Med študijem dobijo študenti predvsem osnovno znanje, ne pa usmerjenega, kot sta na primer poslovni ali tehniški jezik.

V podjetjih si želijo, da bi študenti tudi na tehniških fakultetah imeli na urniku (več) ure tistih tujih jezikov, ki jih pozneje v praksi potrebujejo, enako velja za srednje strokovne tehniške šole. Tudi družboslovne fakultete bi v svojem kurikulu morale zagotoviti več tujih jezikov, profili, kot je na primer prodajnik, si danes z znanjem enega tujega jezika ne morejo dosti pomagati.
Več iz rubrike