Ravnatelji so pogosti naslovniki anonimk

Lani je 43 ravnateljev vrtcev, osnovnih in srednjih šol sodelovalo v preliminarni raziskavi o pojavnosti in posledicah anonimnih pisanj. Kot so povedali raziskovalcem s katedre za psihologijo dela in organizacije na ljubljanski filozofski fakulteti, jih je 14 med njimi že vsaj enkrat prejelo anonimno pismo, sedem jih je pismo prejelo najmanj petkrat. Tri četrtine pošiljateljev je izbralo klasičen način pošte, drugi so anonimke poslali po elektronski pošti.

»Anonimna pisanja pa niso le pisma – sodelujoči poročajo tudi o obveščanju inšpekcije, tožilstva, varuha pravic, občine, različnih zavodov,« je povzela vodja katedre Eva Boštjančič. Kot je pojasnila, so ravnatelji vsebino pisem najpogosteje opisovali kot hudobno, opozorilno, izsiljevalsko ter grozilno in maščevalno, največkrat pa se je nanašala na zaposlene (33 primerov), na prejemnika pisma (24 primerov) in tudi na člane njegove družine (5 primerov). Avtorji opozarjajo na kršitve zakonodaje, medosebne odnose, enkratna dejanja, redkeje pa pišejo o intimnih odnosih, grožnjah s fizičnim nasiljem, razkrivanju informacij o drugih zaposlenih v ustanovi.

»Analizirali smo tudi psihološke dejavnike, ki spremljajo prejem anonimnih pisanj, zato smo anketirane vprašali tudi o njihovem počutju po dogodku. Najpogosteje so se počutili zelo neprijetno, negotovo, bili so presenečeni, občutili so strah in izigranost,« je Boštjančičeva povzela rezultate raziskave, v kateri so ugotovili tudi, da se je večina ravnateljev po prejemu anonimke takoj spoprijela z njeno vsebino. Nekateri so o njej obvestili odgovorno osebo ter začeli uvajati spremembe, poiskali so tudi pomoč pri odvetnikih in kriminalistih.

Na fakulteti letos raziskavo nadaljujejo s poglobljenimi intervjuji z ravnatelji, ki so kadarkoli v svoji karieri prejeli anonimna pisanja, in v kateri se osredotočajo na analizo psihološkega odziva prejemnikov in njihovega spoprijemanja s tem.