Pogovor brez visokih pet: Melanie Seier Larsen, Boston Consulting Group

Spreminjanje krize v priložnost je ena najpomembnejših osebnih in poklicnih veščin, o kateri se redko govori, a je ključnega pomena za vseživljenjski uspeh.

Ljudje se po večjem življenjskem dogodku velikokart spremenijo; nekatere spremembe se izkažejo za dobre, spet druge za malo manj. Kaj pa, če bi našli način, kako izzive in stiske spremeniti v priložnost?

Uredništvo Sveta kapitala je v tem oziru pripravilo serijo kratkih intervjujev s podjetniki, podjetnicami, voditelji ter voditeljicami, ki so si tlakovali uspešno kariero. Slednji so nam zaupali nekatere manj znane in bolj osebne podrobnosti svoje poti v karieri. Prav slednje pa bi vam lahko bile v pomoč, inspiracijo ali pogum.

V tokratnem pogovoru izven pisarne se nam je pridružila Melanie Seier Larsen, izvršna direktorica in partnerica pri Boston Consulting Group (BCG) – globalnem podjetju na področju poslovnega svetovanja in vodilni svetovalni družbi za poslovne strategije na svetu. Je prva slovenska partnerica in edina partnerica pri BCG v Srednji in Vzhodni Evropi.
 
Melanie je študirala ekonomijo in magistrirala iz managementa (MBA) na IEDC – Poslovni šoli Bled. Z več kot šestnajstimi leti izkušenj na področju poslovnega svetovanja, se danes osredotoča na dobrine široke potrošnje, maloprodajo ter teme funkcionalnega upravljanja človeških virov in organizacij v regijah Jugovzhodne, Srednje in Vzhodne Evrope ter v Zahodni Evropi.
 
Sodeluje tudi v različnih strokovnih združenjih. Od leta 2008 je bila članica nadzornega sveta Združenja Manager, nato pa je leta 2020 postala članica upravnega odbora Združenja Manager za obdobje 2020–2023. Leta 2014 je bila izvoljena za predsednico sekcije managerk v Združenju Manager. Na tem položaju je še danes. Od leta 2013 do aprila 2020 je bila tudi predsednica kluba alumnov poslovne šole IEDC Slovenija. V tem času je uvedla protikorupcijsko prisego, ki odraža njeno zavezanost poslovni etiki. Prisego od leta 2013 podpisujejo vsi diplomanti šole.
 
Je aktivna zagovornica večje vloge žensk v družbi in uravnotežene zastopnosti spolov na mestih odločanja. Je tudi članica nadzornega sveta W.I.N, največje svetovne organizacije, ki združuje izjemne voditeljice z različnih področij, ki razpravljajo o enakosti in uravnoteženi zastopanosti spolov.
 
Melanie je prejemnica nagrade Artemida 2019, najvišjega slovenskega priznanja za ženske v poslovnem svetu, ki ga podeljuje Združenje Manager. Februarja 2020 je na Ženskem gospodarskem forumu (Women Economic Forum) v Ljubljani prejela častno priznanje Exceptional Woman of Excellence. Leta 2012 je prejela nagrado za posebne dosežke alumnov IEDC (IEDC Alumni Achievement Award), ki se podeljuje kot priznanje za izjemno kariero, vodstvo, inovativnost in družbene dosežke do petim izjemnim posameznikom v IEDC skupnosti alumnov.

V intervjuju nam je Melanie zaupala svoje otroške želje, svoje prve delovne izkušnje in razkrila kaj ji v življenju največ pomeni, kot tudi, kaj ji je dodobra odprlo oči. Poleg tega nam je Melanie opisala še kako je premagala največjo oviro v življenju, na kaj je najbolj ponosna ter kaj so po njeno tiste vrednote, ki zares štejejo. In še mnogo več.
 
Vabljeni k branju! 

 

Kaj ste si želeli postati v otroških letih?

 
V vsakem življenjskem obdobju sem želela postati nekaj drugega. Kot majhna deklica sem imela zelo klasične želje, predstavljala sem si sebe v vlogi bolniške sestre ali stevardese, ki sem jih zelo občudovala. Zdele se mi zelo resne in hkrati prijazne, predvsem pa mi je bilo všeč, kako skrbijo za druge. Ko sem bila nekoliko starejša, pa sem verjela, da bom nekoč postala podjetnica.
 

Katera je bila vaša prva zaposlitev?

 
Moja prva redna zaposlitev je bila v notarski pisarni. Ni pa bila to moja prva delovna izkušnja. Že v mlajših letih sem staršem pomagala v naši družinski gostilni. To je bila zelo dragocena izkušnja, saj sem razvila delovne navade, naučila sem se, kako delati z značajsko zelo različnimi ljudmi, opravljati več nalog hkrati … Vse, kar mi zelo prav pride še danes.
 

Kaj v svoji karieri bi izpostavili? Na kaj ste najbolj ponosni?

 
Najbolj sem ponosna na svoj uspeh v enem najbolj zahtevnih in zaželenih svetovalskih podjetij na svetu. Prav tako ali morda še bolj pa sem ponosna tudi na to, da sem pri grajenju uspešne poslovne poti v BCG pomagala tudi ostalim članom svoje ekipe, s katerimi sem že pred tem dolga leta sodelovala. 

Katero knjigo ste najbolj začutili?

 
Že od nekdaj zelo rada berem in to zelo različne vsebine, od strokovnih, poslovnih knjig, do knjig o tem, kako poskrbeti zase, izboljšati svoje počutje in življenje. Ena teh je zagotovo China Study, ki mi je pred leti odprla oči, da sem začela bolj zdravo živeti, v smislu zdrave prehrane, boljšega spanja, rednega gibanja. Takrat sem povsem spremenila svoje navade.
 

Katera je najpomembnejša lekcija, ki vas jo je življenje naučilo?

 
Naučila sem se, da ne glede na to, kako uspešen si pri svojem delu ali v poslu, nisi dosegel ničesar, če si pri tem zanemaril druge. Pri meni se je to vedno kazalo skozi neke vrste materinsko vlogo, še preden sem postala mama. Vedno sem bila levinja svoje ekipe, ščitila sem ljudi ter jih podpirala, spodbujala in skrbela zanje, da so bili tudi oni uspešni.

Kaj najbolj obžalujete v življenju, če sploh kaj?

 
Morda se bo slišalo nenavadno, ampak v življenju ničesar ne obžalujem, saj vedno diham s polnimi pljuči. Če si zadam cilj, se potrudim, da ga tudi uresničim. V sebi nosim neko energijo, ki me kar žene naprej, pri tem pa se ne oziram na dvome in pomisleke drugih. Bolj iz radovednosti bi si morda želela živeti in delati v New Yorku ali pa Hongkongu, predvsem zato, da vidim, kako bi se znašla. Ne bi pa rekla, da je to nekaj, kar obžalujem.
 

Katera situacija, ko niste vedeli, ali vam bo uspelo, vam je ostala najbolj v spominu?

 
V zasebnem življenju je bila to težka poškodba kolena. Zdravniki so mi takrat po dolgotrajni rehabilitaciji napovedovali, da se bom morda čez eno leto lahko spet počasi začela ukvarjati s športom. To je bilo v mesecu avgustu. Ker me je njihova črnogledost zelo razjezila, sem se še isti dan na poti domov prijavila na ljubljanski maraton. V začetku septembra sem začela trenirati in nato brez težav in poškodb konec oktobra odtekla dolžino 21 kilometrov. To je bil velik osebni uspeh, saj sem premagala samo sebe, prilagodilo pa se je tudi moje telo, saj po tem nisem več imela poškodb.

Na kariernem področju je bila taka prelomna situacija zaposlitev v družbi BCG. Še preden sem se tu zaposlila, sem si vizualizirala, kako bi bilo delati v eni od dveh največjih svetovalskih družb na svetu. Pripeljati svojo ekipo v BCG je izredno velik uspeh, saj je zaposlitveni postopek zelo zahteven. Dejstvo je, da je uspešen le eden od sto kandidatov.
 

Kdo je najvplivnejša oseba v vašem življenju?

 
Na to vprašanje težko odgovorim, saj ne morem izpostaviti ene osebe. V veliko ljudeh najdem vsaj eno stvar, ki ma navdihuje. Med vplivnejše osebe vsekakor štejem uspešne ljudi iz poslovnega sveta, predsednice in predsednike uprav tako v Sloveniji kot tujini, tudi naše naročnike, ki so vodilni na svojem področju in jih občudujem. Mnogi so postali tudi moji prijatelji.
 

Katero živečo osebo ali osebe najbolj občudujete? Kdo je vaš idol?

 
Svojo družino in bližnje. Zagotovo občudujem svoje starše, ki so najprej uspeli v Nemčiji in se nato v Slovenijo vrnili s ciljem in ambicijo. Navdihuje me tudi moj soprog, še posebej s tem, kako uspešno se spopada s stresnimi situacijami. Jaz sem (bila) pri tem veliko manj spretna. (smeh)
 

Katere vrednote so za vas najpomembnejše?

 
Pri ljudeh najbolj cenim odkritost in iskrenost. Raje vidim, da mi odkrito v obraz povejo resnico, kot da mi prodajajo v celofan zavito laž. Odprtih misli sprejmem tako pohvalo kot kritiko, le da je iskrena.

Imate kakšen neizkoriščen talent?

 
Zase bi rekla, da sem estet. Zelo rada imam sodobno umetnost, arhitekturo, modo, kulinariko. Na vseh teh področjih eksperimentiram in se odkrivam. Sodelavci pravijo, da znam kar dobro peti, s čemer pa se sama ne strinjam. (smeh)
 

Imate kakšne sanje, ki so še vedno neuresničene?

 
Absolutno. V življenju je treba imeti sanje, ker te motivirajo in ženejo naprej. Po duši sem popotnik in že dolgo sanjam o ogledu goril v Ruandi, prav tako si želim na nekajtedenski pohod po Novi Zelandiji. Tudi zdaj, ko so možnosti za to omejene, vsako noč sanjam o kakšnem potovanju.
 

Če bi bili sami svoja mentorica, kakšen nasveti bi si dali?

 
Verjetno bi si svetovala, da ni dobro odreagirati na prvo žogo, torej hitro in brez premisleka. Še posebej v stresnih, čustveno nabitih situacijah, v katerih je težko razmišljati s trezno glavo.