Ko je spomladi 2020 pandemija pretresla svet, so se organizacije, tudi posamezniki, odzvali tako, kot so najbolje znali. Ocena potencialne škode – ali koristi – v takih trenutkih ni lahka, delovanje v izrednih razmerah pa še toliko težje. A kdor je »preživel« se zdaj pripravlja na rast. Na novo obdobje.
 
V zadnjem letu so v veljavo stopila mnoge nove tehnologije. Kdor je zamudil »vlak«, pa je o(b)stal zadaj. Za uspeh se je namreč treba razvijati. Vedno znova.
 
Pandemija je izzvala tako posameznike kot podjetja. Preizkusila je vse elemente poteka dela organizacij in popolnoma spremenila njihove načrte. Toda do jeseni je večina podjetnikov že oblikovala poslovni načrt za leto 2021. Med njimi: glavni poslovni model in prilagoditve tehnologije, ki jim bodo pomagali doseči uspeh. Pred posamezniki pa se razkrivajo številne poslovne priložnosti. A v čevlje podjetnika je potrebno stopiti pametno. Premišljeno. Pripravljeno.
 
V tem oziru na Svetu kapitala nadaljujemo z rubriko »Pogovor brez kravate« oziroma »Pogovor brez visokih pet«, kjer se pogovarjamo s podjetniki, podjetnicami, voditelji ter voditeljicami, ki so si tlakovali uspešno kariero.
 
Slednji so nam zaupali nekatere manj znane in bolj osebne podrobnosti svoje poti. Njihove zgodbe razkrivajo pasti in priložnosti, prav te pa bi vam lahko bile v pomoč, inspiracijo ali pogum, da se podate v svet kapitala.

Tokrat se nam je v sproščenem pogovoru pridružil Janko Štefančič, generalni direktor podjetja Genis, d. o. o.. Stefančič pravi, da se je od nekdaj navduševal nad medicino in je imel tiho željo postati zdravnik – kirurg, a se je na predvečer roka za oddajo vloge za fakulteto premislil in zamenjal vrstni red prvih dveh želja: Fakulteta za računalništvo in informatiko je na 1. mestu zamenjala Medicinsko fakulteto.

Od prvega dne je zaposlen v Genisu, kjer je začel še kot študent in tekom let spoznal vsa področja dela in uspešno napredoval do sedanje vloge kot direktor in lastnik. V svoji karieri je najbolj ponosen na uspešen prevzem družinskega podjetja, saj, kot pravi, samo približno 30 odstotkov podjetij preživ prehod v drugo generacijo.

V prehodnem obdobju prevzemanja podjetja se je soočal z izzivom evolucije vodstvene ekipe in medsebojnih odnosov v podjetju. A mu je uspelo. »Dober prijatelj mi je enkrat rekel, da ne smeš več gledati nazaj v preteklost, ko se enkrat odločiš za smer. Zato se držim vodila, da se ne pustim ujeti v dogodkih preteklosti«, nam je zaupal. Kot ljudje imamo občutek, da imamo škarje in platno nad celotnim dogajanjem v življenju. V resnici pa ni tako, pravi Stefančič, mladim podjetnikom oziroma tistim, ki se na podjetniško pot šele podajajo, pa svetuje, da na lastni koži spoznajo vsa delovna mesta.

Kaj v svoji karieri izpostavlja uspešen podjetnik, kaj so najpomembnejše lekcije, ki se jih je v karieri naučil, kaj obžaluje in brez česa mu ne bi uspelo ter kako je uspel uskladiti kariero z družino, si preberite v nadaljevanju. 

Vabljeni k branju! 

Kaj ste si kot otrok želeli postati?

 
Od nekdaj sem se navduševal nad medicino in sem imel tiho željo postati zdravnik – kirurg. Želja je bila kar močna, a sem se na predvečer roka za oddajo vloge za fakulteto premislil in zamenjal vrstni red prvih dveh želja: Fakulteta za računalništvo in informatiko je na 1. mestu zamenjala Medicinsko fakulteto.
 

Katera je bila vaša prva zaposlitev?

 
Od prvega dne sem zaposlen v Genisu, kjer sem začel še kot študent in tekom let spoznal vsa področja dela in uspešno napredoval do sedanje vloge kot direktor in lastnik.
 

Na kaj ste najbolj ponosni v svoji karieri?

 
Na uspešen prevzem družinskega podjetja, saj po raziskavi samo približno 30 odstotkov podjetij preživ prehod v drugo generacijo.
 

Kaj v svoji karieri bi izpostavili?

 
Ko gledam nazaj na svojo pot v podjetju, bi vsakemu, ki želi voditi podjetje, svetoval, da naj na lastni koži spozna vsa delovna mesta. S tem znanjem bistveno lažje razumem izzive in potrebe zaposlenih, ter sprejemam boljše odločitve.

Od katere knjige ste največ odnesli?

 
V prehodnem obdobju prevzemanja podjetja sem se soočal z izzivom evolucije vodstvene ekipe in medsebojnih odnosov v podjetju. Takrat sem v roke v vzel »How to Win Friends & Influence People« od Dalea Carnegiea, prvič objavljena leta 1936, in večina lekcij se mi je globoko vtisnila v spomin.
 

Katera je najpomembnejša lekcija, ki vas jo je življenje naučilo?

 
Kot ljudje imamo občutek, da imamo škarje in platno nad celotnim dogajanjem v življenju. V resnici pa ni tako. Tekom življenja sem se naučil, da ne morem vplivati na potek dogodkov ali na rezultat. Kar lahko naredim je, da vložim svoj maksimum – čas, znanje in energijo in da sem zadovoljen s svojo potjo in ne samo rezultatom.
 

Kaj najbolj obžalujete v življenju, če sploh kaj?

 
Dober prijatelj mi je enkrat rekel, da ne smeš več gledati nazaj v preteklost, ko se enkrat odločiš za smer. Zato se držim vodila, da se ne pustim ujeti v dogodkih preteklosti. Obžalujem pa trenutke, ko bi si lahko vzel več časa za boljše poznavanje in učenje od ljudi, ki jih ni več med nami.
 

Katera situacija, ko niste vedeli, ali vam bo uspelo vam je ostala najbolj v spominu?

 
Ni se zgodilo samo enkrat. Spomnim se dveh ključnih. Na poslovnem področju tik ob podpisu in prevzemu novega večjega projekta (pozitiven strah), ter v osebnem, ko je imela žena hude komplikacije med drugo nosečnostjo. Tudi s pomočjo sreče se je oboje dobro izteklo.
 

Kaj pa osebe, ki so imele v vašem življenju največji vpliv?

 
V prvi vrsti zagotovo moji starši, ki so me podprli pri izbiri poklica, ter mi dali veliko priložnost razvijati družinsko podjetje. Tekom življenja sem opazil, da je vsak človek prispeval k mojemu razvoju. Morda je še najbolj name vplival prvi otrok, ki me je premaknil iz cone udobja v neznano. Z njim sem zrasel in še rastem kot oče in kot oseba.
 

Katero živečo osebo ali osebe najbolj občudujete?

 
Elon Musk, kar ne more biti bolj tipično za tehnološkega navdušenca s podjetniško žilico. Tik za njim  pa Richard Dawkins.
 

Imate kakšen neizkoriščen talent?

 
Glasba – kitara, ki ji nisem posvetil dovolj časa v mladosti in tudi sedaj so prioritete drugje.
 

Kaj najbolj cenite in zakaj?

 
Družino (ženo in otroka) – ker me pomirja in so moj steber, ter hkrati tudi vsakodnevni izziv po rasti in biti boljši mož, oče in človek.

Katere vrednote so za vas najpomembnejše?

 
Družinska sreča, svoboda, zdravje in delavnost.
 

Imate kakšne sanje, ki so še vedno neuresničene?

 
Naj ostanejo skrivnost, da se bodo uresničile … [smeh]
 

Če bi bili sami svoj mentor, kakšen nasvet bi si dali?

 
Znanje in izkušnje sta sicer pomembna dejavnika, a se ju je možno priučiti. Ključni so medosebni odnosi, v katere je potrebno vlagati ogromno časa in skrbeti za pravo ravnotežje v podjetju. Zelo nazoren primer iz športa je, da praviloma ne zmagujejo ekipe samih zvezdnikov, temveč tiste, ki so sestavljene iz različnih kompatibilnih značajev.
 

Brez česa v svoji karieri nebi mogli uspeti?

 
Brez iznajdljivosti, trme in sočutja.
 

Kako vam je uspelo uskladiti kariero in družino?

 
Z zavedanjem, kaj je resnično pomembno v življenju. Nihče ne zna zavrteti čas nazaj, nič ni vrednejše kot preživljanje časa z družino. Vidim, kako sinova hitro rasteta in odraščata in teh trenutkov se ne da nadomestiti. Raje »žrtvujem« svoj nočni čas za delo in še to v zdravi meri.