Po desetletju dela za komisijo se seli v Bruselj

Maja Pavlović je diplomirala iz mednarodnih odnosov in se po spletu okoliščin leta 2002 zaposlila na Radiu Slovenija. »Načrtovala sem, da bi ostala leto ali dve, da pridobim prve izkušnje. Po petih letih, ko se je začelo govoriti o predsedovanju Slovenije Svetu EU (leta 2008), sem ugotovila, da sem pripravljena na nove izzive,« je povedala.
Fotografija: Maja Pavlović bo na direktoratu za regionalno politiko in kohezijo v Bruslju vodila programe za Hrvaško. Foto Roman Šipić
Odpri galerijo
Maja Pavlović bo na direktoratu za regionalno politiko in kohezijo v Bruslju vodila programe za Hrvaško. Foto Roman Šipić

Začela se je zanimati za možnost dela v evropskih institucijah. Prijavila se je na izpit, ki ga organizira evropski urad za izbor osebja EPSO in je pogoj za to, da ima posameznik sploh možnost zaposlitve za nedoločen čas v evropski komisiji. Prvič ga ji ni uspelo opraviti, »a treba je vztrajati, poskusiti večkrat«, je poudarila Pavlovićeva in dodala, da za zaposlitev za določen čas ta izpit ni potreben. Izbrana je bila na izboru za zaposlene v času predsedovanja Slovenije EU ter za leto in pol dobila delo v službi vlade za evropske zadeve. Hkrati se je prijavila še na evropski razpis uslužbence za delo zunaj EU.

Tik pred potekom pogodbe je sprejela ponudbo ministrstva za visoko šolstvo in znanost, da postane uradna govorka za čas predsedovanja Slovenije EU. »Imela sem izkušnje z nastopanjem in zaradi preteklega dela tudi znanje o EU,« je pojasnila prednost pred drugimi kandidati, to izkušnjo pa opisala kot neprecenljivo tudi za nadaljnjo karierno pot.
 

Predsedovanje Slovenije njena odskočna deska


Prvo zaposlitev v evropski komisiji je dobila leta 2009, po zelo nenavadnem zaposlitvenem intervjuju. »Termin, ki so mi ga določili, je bil res neugoden, a ni bilo možnosti preložitve. Bila sem na službeni poti v Argentini, razgovor sem imela v angleščini, v taksiju, poleg mene pa je sedela ministrica. Razgovor je bil uspešen, saj sem bila izbrana in dobila delo v uradu EU na Kosovu. V pisarni nas je bilo okoli 50, kot predstavniki EU smo imeli status diplomatov, bila sem uradna govorka evropske komisije na Kosovu, s kolegicama smo skrbele za komuniciranje z novinarji, za dogodke in promocijo EU,« je Maja Pavlović opisala dobri dve leti dela na Kosovu, kamor se je sicer odpravljala s cmokom v grlu.

Nastal je, ko je v svoji dekliški sobi, s kovčkom v roki, preverjala, ali je radiator zaprt, »takrat sem se zavedela, da za vedno zapuščam svojo dekliško sobo«. Ob tem spominu je dodala, da ljudje delo v tujini pogosto vidijo kot turistično potovanje, a je daleč od tega. Človek se iztrga iz okolja, pretrga vse svoje socialne in družinske vezi, gre v državo, kjer ne pozna jezika, ljudi, ne ve, kako naj si v stanovanju uredi dostop do spleta, kako lahko pridobi mobilno številko.

Po spletu okoliščin so Pavlovićevo še pred potekom dveh let, kolikor naj bi najmanj posameznik ostal na nekem delovnem mestu, poklicali na razgovor za zasedbo podobnega delovnega mesta v Zagrebu. »V evidenci kandidatov so kadroviki pozabili označiti, da sem že zaposlena,« je pojasnila zagato, zaradi katere se je postopek po opravljenem razgovoru po skypu nekoliko zavlekel.
»Selitev v Zagreb je bila lažja, ker sem poznala jezik in je blizu Ljubljane. Z današnjem vedenjem ne vem, če bi se še enkrat odločila za selitev na tak način, kot sem se na Kosovo. Takrat sem bila zelo naivna: ker rada potujem v bolj eksotične države, sem to selitev sprejela zelo na lahko. Ampak popolnoma drugače je v neki državi živeti kot v njej potovati. Bilo mi je zelo težko, dolgo je trajalo, da sem našla nekaj ljudi, s katerimi sem si bila blizu,« se je Pavlovićeva še enkrat ozrla na Kosovo.
 

Novi karierni izzivi


Zgodba v Zagrebu ni dolgo trajala, saj so se že nekaj mesecev po njenem prihodu pogajanja Hrvaške za vstop v EU končala. Ostala je do vstopa sosednje države v povezavo. Ves ta čas je bila pogodbena uslužbenka, je pa med bivanjem na Kosovu uspešno opravila izpit, ki ji je omogočil vpis na tako imenovani rezervni seznam kandidatov za zaposlitev za nedoločen čas. Evropske institucije objavljajo prosta delovna mesta, če med že zaposlenimi ne dobijo ustreznega kadra, nanje pa se prijavljajo kandidati s tega seznama.
V evropskih institucijah dela okoli 32.000 uradnikov. Foto Reuters
V evropskih institucijah dela okoli 32.000 uradnikov. Foto Reuters

Pavlovićeva je načrtovala, da bi ostala v Zagrebu, zato se je prijavila na razpis za zaposlitev na predstavništvu evropske komisije za vodjo službe za odnose z javnostmi. A podobno mesto se je odprlo tudi v Ljubljani in vlogo je dala tudi v matično državo. »Postopek je v Ljubljani tekel hitreje in tako sem bila tu najprej povabljena na razgovor in bila tudi sprejeta.«

Postala je uradnica, in to najprej s poskusno dobo. »Evropska komisija spodbuja mobilnost zaposlenih, po petih letih na nekem delovnem mestu, pri čemer je možno še podaljšanje za dve leti, naj bi zamenjali položaj. Jaz sem že v tej podaljšani dobi, avgusta prihodnje leto bi se mi mandat iztekel, našli naj bi mi drugo delovno mesto, na matičnem generalnem direktoratu v Bruslju,« je povedala Pavlovićeva.

A se je sama začela ozirati za drugimi priložnostmi, saj se želi preizkusiti še na katerem drugem področju. Zanima jo oblikovanje politik, zato se je prijavila na razpis za delovno mesto na direktoratu za regionalno politiko in kohezijo, za vodjo programov za Hrvaško. Sredi julija se Maja Pavlovič tako prvič, odkar dela za institucije EU, seli v Bruselj.

Več iz rubrike