Kaj se skriva za vprašanji na zaposlitvenem intervjuju?

Pred volitvami smo kandidate za evropske poslance povabili na zaposlitvene razgovore. Zastavili smo jim nekatera vprašanja, ki jih v kadrovskih agencijah in podjetjih postavijo osebam, ki se prijavijo na razpisano delovno mesto. Manca Grom, psihologinja v Competu, je pojasnila, kaj s posameznim vprašanjem želijo izvedeti o posamezniku.

Katere pretekle izkušnje – tako na delovnem kot zasebnem področju – menite, da vam lahko pomagajo pri opravljanju dela na razpisanem delovnem mestu?

Takšno vprašanje lahko pričakujejo mlajši kandidati, ki še nimajo veliko delovnih izkušenj, in tisti, ki se odločijo za menjavo karierne usmeritve. Avtomatično sklepanje, da zaradi omenjenega oseba nima ustreznih znanj ali kompetenc, je napačno. Ne učimo se samo s šolanjem in na delovnem mestu, ampak tudi v družinskem okolju, kot prostovoljci, prek hobijev, med študentskim delom. Z vprašanjem poleg kompetenc in znanj preverimo:

- učljivost (kako hitro kandidat osvaja nova znanja in jih prenaša v prakso pri delu),
- sposobnost izluščiti bistvo (ali kandidat prepozna ključne kompetence in znanja, ki bi jih potreboval za kakovostno opravljanje dela),
- kakšne so kandidatove vrednote, motivi, pogled na svet in podobno. Na podlagi tega kadrovik lažje oceni, ali kandidatova osebnost ustreza delovnemu okolju in timu, kjer bo delal.

»Pogosta napaka, ki jo kandidati naredijo pri oblikovanju življenjepisa ali na razgovorih, je, da naštevajo vse delovne izkušnje, da bi se pokazali kot bolj kompetentni. Vendar pa je pomembnejše, da predstavijo zgolj nekaj ključnih kompetenc ter jasno izpostavijo, kako jim bodo pomagale na novem delovnem mestu,« svetuje Manca Grom.
 

Opišite tri lastnosti, ki jih občudujete pri drugih ljudeh, pa jih sami nimate.

Odgovor na to vprašanje pokaže kandidatovo samorefleksijo in samokritičnost. Posamezniki, ki se veliko ukvarjajo s samopresojo, učinkoviteje prepoznajo svoja močna področja in tista, na katerih se želijo izboljšati, nato pa poiščejo priložnosti za to. »V nekaterih primerih lahko vprašanje kandidata preseneti – takrat si lahko vzame čas za razmislek, vendar naj ne odlaša predolgo,« pravi sogovornica in pojasnjuje, da dolg razmislek lahko odraža slabo pripravljenost na razgovor, ali pa kaže na to, da se kandidat ne zaveda svojih prednosti/izzivov oziroma da razmišlja, kako odgovoriti čim bolj všečno. Ključno je, da smo jasni glede svoje osebnosti in kompetentnosti, saj na ta način gradimo zaupanje.
 

Naštejte pet razlogov, zakaj vas zanima to delo, in navedite, kje vidite svoj doprinos.

Vsak delodajalec si želi zaposliti posameznika, ki kaže tudi močno zavzetost za opravljanje dela. »Z vprašanjem preverjamo, s kakšnimi motivi prihaja kandidat na razgovor oz. kaj točno ga pri tem kariernem izzivu motivira, da se ga želi lotiti. »Motivirani posamezniki, ki v svojem delu prepoznajo smisel in lasten doprinos, so pripravljeni bolj zavzeto delati, vztrajati kljub oviram in iskati načine, kako so lahko v tem, kar počnejo, še boljši,« pojasnjuje Manca Grom in svetuje, da si še pred prijavo na razpis razjasnimo odgovor na to vprašanje. Nihče noče v odgovor slišati, da si želimo »delati za boljši jutri«, »odpraviti lakoto« ali »poskrbeti za mir na svetu«, še namigne.