Delovno okolje po pandemiji; zaposleni zahtevajo spremembe

V času številnih zaprtij je bilo delo temu prilagojeno. V večini primerov je to pomenilo delo od doma. S tem načinom dela se je večina zaposlenih srečala prvič. Hkrati je dal odmik od klasičnega delovnega okolja zaposlenim čas za razmislek, na kakšen način si želijo delati v prihodnje.

McKinsey & Company je izvedel raziskavo o ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem, fleksibilnosti in duševnemu zdravju. Poseben poudarek je bil na tem, v kakšnem delovnem okolju si želijo zaposleni delati po pandemiji.

Izsledki raziskave kažejo, da si želijo, da bi njihovi delodajalci v prihodnje bolj poudarjali prilagodljivost in dobro počutje. Izrazili so tudi zaskrbljenost, da se njihove želje morda ne bodo ujemale s potrebami delodajalcev.
 

Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem

Pred pandemijo je velika večina zaposlenih delala od doma in tak način dela jim je tudi najbolj ustrezal. Po izkušnji dela od doma so številni spremenili mnenje. Kar 52 odstotkov zaposlenih bi v prihodnje najbolj ustrezal hibridni model; da bi torej del dela opravili od doma, del pa v pisarnah.

»Hibridni model lahko pomaga podjetjem, da v največji meri izkoristijo talentiran kader, ne glede na njihovo lokacijo bivanja. Tak način dela lahko zniža stroške in izboljša uspešnost organizacije,« navajajo v poročilu.
 

Prilagodljivost

Zaposlenim bi glede na izsledke raziskave najbolj ustrezalo, da bi tri dni na teden delali od doma, dva dni pa v pisarni. Če bi se delodajalci odločili, da bo v prihodnje delo ponovno potekalo zgolj na lokaciji podjetja, bo več kot četrtina zaposlenih razmislila o menjavi službe.
 

Jasna vizija

Med pandemijo se je še bolj pokazal pomen jasne vizije podjetja za zaposlene. Kar 38 odstotkov zaposlenih je potrdilo, da v primeru nejasnih navodil in politike poslovanja podjetja občutijo tesnobo. Zaposleni cenijo delodajalce, ki jim jasno predstavijo cilje organizacije. V času dela na daljavo so sodelovanje med zaposlenimi precej olajšala orodja za komunikacijo. Delavci so cenili tudi povračilo stroškov za ureditev domače pisarne.
 

Skrb za duševno zdravje

V raziskavi Arizona State University, ki sta jo zasnovala World Economic Forum in Rockefeller Foundation, je bilo ugotovljeno, da je dobro počutje na delovnem mestu ključnega pomena za tri četrtine zaposlenih. Skrb za duševno zdravje zaposlenih bi morala biti prioriteta delodajalcev.

Izsledki raziskave McKinsey & Company kažejo, da so se delodajalci večinoma odzvali na te potrebe. Izkoristili so razpoložljive možnosti za izboljšanje mentalnega zdravja zaposlenih.

»Tesnoba zmanjšuje delovno uspešnost in zmanjšuje zadovoljstvo pri delu. Negativno pa vpliva tudi na odnose med zaposlenimi. Gledano z vidika svetovnega gospodarstva bi zmanjšanje produktivnosti zaradi slabega mentalnega zdravja zaposlenih pomenila izgubo enega bilijona dolarjev letno,« je zapisano v poročilu McKinsey.