Brezposelni se kar ne odzovejo

Kaj hujšega za zaposlenega v mehanični delavnici kot stranka, ki v soboto, dobro uro pred zaprtjem, pripelje avtomobil, pri katerem je treba zamenjati žarnico! »Ja, za to pa bom potreboval veliko časa. Ne bi raje prišli v ponedeljek?« je predlagal in vzel ponujeno cigareto od gospoda, ki ga je očitno prišel obiskat v službo.
Fotografija: Foto Shutterstock
Odpri galerijo
Foto Shutterstock

Potem sta še malo poklepetala o tem, kako je dobil službo, prenesla zaboj iz enega v drug avtomobil, se je menjava žarnice vendarle lahko začela. Potreboval je morda 15 minut in na koncu je bilo treba pohiteti s plačilom, blagajno so že zapirali. Tri ure dela, je pisalo na računu. Cena pa kar nekaj deset evrov, ki jih zaradi članstva sicer ni bilo treba plačati, pa vseeno … Ne moremo vedeti, ali je mehanikov odnos do stranke in dela posledica naveličanosti (čeprav se je v delavnici zaposlil pred kratkim), slabe (?) plače, slabega dne ali česa tretjega, dejstvo pa je, da je vsaj v storitvenih dejavnostih vse več podobnih zgodb. Marsikateri podjetnik pove, da se na objave prostih delovnih mest pogosto odzovejo tudi posamezniki, ki že takoj povedo, da so se prijavili samo zato, da zavodu za zaposlovanje lahko dostavijo dokazilo o aktivnem iskanju dela.

To nekateri priznavajo tudi v objavah na družbenih omrežjih, odzivi pa so neverjetni. Nekdo je, na primer, navedel, da so ga zaposlili za nedoločen čas v gostinskem lokalu, a si tam v resnici ne želi delati. Zapisal je, da se ne izplača, raje bi prejemal nadomestilo za brezposelnost, večji bodo otroški dodatki in druge finančne injekcije države, kot se je izrazil, pa še zraven bo lahko kaj zaslužil. Zanimal se je, kaj naj stori, da ga bo delodajalec odpustil. V zelo kratkem času, morda nekaj ur, se je pod njegovim zapisom zvrstilo več sto komentarjev, večinoma predlogov in menda učinkovitih nasvetov iz lastnih izkušenj ter sporočil podpore.

Medtem ko posameznikom, ki se na družbenih omrežjih navadno pojavljajo z imeni in priimki, o tem ni težko govoriti, so v podjetjih bolj zadržani, ko jih po izkušnjah vprašamo uradno. Odgovorili so nam iz Gorenja: »Tudi v Gorenju se nam dogaja, da ob objavi prostega delovnega mesta napoteni iskalci zaposlitve priznajo, da se nimajo želje ali namena zaposliti. Dogaja se tudi, da delo sprejmejo, že po nekaj dneh pa preprosto odnehajo, s pojasnilom, da niso imeli resnega namena obdržati službe. V takih primerih o tem obvestimo zavod za zaposlovanje.«

Foto Jože Suhadolnik
Foto Jože Suhadolnik

Po dveh kršitvah brez nadomestila


Ali podjetja zavodu poročajo o odzivu brezposelnih oseb na prosta delovna mesta in kako zavod v teh primerih ukrepa? Že skoraj polovica podjetij ima težave pri iskanju kadrov, v skoraj polovici primerov se sploh nihče ne prijavi, še pogosteje pa kandidati ne ustrezajo pričakovanjem, je pojasnil Sandi Meke iz zavoda za zaposlovanje, kjer je trenutno prijavljenih 71.850 iskalcev zaposlitve.

V teh razmerah delodajalci, ki so v prvih sedmih mesecih letos na zavodu objavili že 90.200 prostih delovnih mest, od njega želijo tudi pomoč pri iskanju delavcev, torej, da svetovalci k njim napotijo ustrezne brezposelne kandidate. Do avgusta so na podlagi preverjanj več kot 330.000 kandidatov k delodajalcem napotili 85.000 oseb, več kot 8000 oseb je sodelovalo na skupinskih predstavitvah prostih delovnih mest, hitrih zmenkih in podobnih dogodkih.

Delo Infografika
Delo Infografika


In rezultat? »V praksi delodajalci najpogosteje izrazijo nezadovoljstvo z neodzivnostjo kandidatov: ne odzovejo se vabilu na razgovor, ne oddajo prijavi za prosto delovno mesto, niso dosegljivi,« našteva Meke in dodaja, da zavod v tem primeru lahko ukrepa. »Med vzroke, zaradi katerih lahko osebo neha voditi v evidenci brezposelnih sodijo tudi primeri, ko oseba ni aktivni iskalec zaposlitve in če odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev oziroma si na razgovoru ne prizadeva za pridobitev zaposlitve,« je pojasnil Meke. Za prvo takšno kršitev se brezposelnemu zniža denarno nadomestilo za 30 odstotkov (vendar ne na manj kot 350 evrov), ko se to ponovi, posameznika izbriše iz evidence, s čimer mu tudi preneha pravica do prejemanja denarnega nadomestila. Pravilo druge kršitve velja od leta 2018, pred tem je za črtanje iz evidence dovolj že ena kršitev, kar se kaže tudi v podatkih.

Na pripombe brezposelnih, da jih zavod usmerja na neustrezna delovna mesta, za katera ne izpolnjujejo pogojev, Meke svetuje, naj o tem obvestijo svetovalca: »Pomembno je, da se oseba odzove, ali s prijavo za prosto delovno mesto ali s tem, da vzpostavi stik s svetovalcem. Tudi zavodu je v interesu, da k delodajalcu napoti zainteresirane in ustrezne kandidate. Prav tako je pomembno, da oseba zavodu sporoča vse morebitne spremembe, zaradi katerih začasno ne more iskati zaposlitve (na primer zaradi zdravstvenih težav).«

Več iz rubrike