Finančne goljufije zaposlenih vredne tisoče milijard dolarjev

Več kot sedem milijard ameriških dolarjev škode so utrpela podjetja v teh primerih, med katerimi je bil vsak peti ocenjen na več kot milijon dolarjev, manj kot 200.000 škode pa je nastalo v 55 odstotkih primerov. Avtorji analize so zapisali, da na podlagi raziskave strokovnjaki predvidevajo, da svetovno gospodarstvo zaradi goljufij in zlorab izgubi 4000 milijard dolarjev na leto.

Najpogostejši način zlorabe (89 odstotkov analiziranih primerov) je bil povezan z različnimi finančnimi in nefinančnimi zlorabami, polovica škod je znašala več kot 114.000 dolarjev. Korupcija se je pojavila v 38 odstotkih primerov, polovica v vrednosti nad 250.000 dolarjev. V vzhodni Evropi z zahodno in centralno Azijo (kamor spada tudi Slovenija) je pogostejša: pojavila se je v kar 60 odstotkih vseh obravnavnih primerov, v zahodni Evropi je bil ta delež 36-odstoten, nižji je bil le v ZDA. V 70 odstotkih koruptivnih dejanj so bili vpleteni menedžerji ali lastniki. Ni presenetljiv podatek, da je bila povprečna škoda, ki sta jo z zlorabami povzročili ti dve skupini zaposlenih, največja, več kot polovica primerov je bilo »težjih« od 850.000 dolarjev, so pa bili menedžerji in lastniki vpleteni v 19 odstotkov vseh obravnavanih zlorab.


Analiza je še pokazala, da so moški povzročili povprečno za 75 odstotkov večjo škodo, nevarnejši pa so tudi delavci, ki so v podjetju zaposleni dalj časa. Izstopa skupina med 36 in 45 leti starosti. Večina zaposlenih z vsaj petletnim delovnim stažem v organizaciji je z goljufijo podjetju povzročila najmanj 200.000 dolarjev škode, večina preostalih pa več kot 100.000 dolarjev. Med povzročitelji je bilo samo štiri odstotke povratnikov.

Goljufije, ki so večinoma trajale najmanj 16 mesecev, so najpogosteje odkrili na podlagi namigov, ki so večinoma prišli od katerega od sodelavcev, stranke so na to opozorile v petini primerov. Delodajalci odpustijo dve tretjini ujetih, desetina jih je iz podjetja odšla, še preden so jih razkrinkali, za šest zaposlenih od sto posledic ni. Slaba polovica oškodovanih podjetij pravno ne ukrepa, najpogostejša vzroka sta strah pred negativno publiciteto in prepričanje, da je dovolj interna kazen.

Manjša podjetja so predvsem na račun slabšega nadzora veliko bolj izpostavljena večjim zlorabam. V organizacijah z več kot sto zaposlenimi je polovica škod nižja od 104.000 dolarjev, ta vrednost pa je dvakrat večja v podjetjih z manj kot sto delavci.