Zajeziti epidemijo z aplikacijo

Številni posamezniki so odločno proti vsakim vrstam sledenja in trdijo, da z željo po zasebnosti še nič ne skrivaš. Medtem pa progresivni misleci in zagreti zagovorniki tehnološkega napredka izpostavljajo ustrezne tehnologije, načine in standarde, ki naj bi zadovoljila vsem zahtevam varovanja zasebnosti posameznikov.


Društvo Blockchain Think Tank Slovenija je s podporo Bitcoin društva Slovenija, Blockchain združenja in Blockchain Alliance Europe v prejšnjem tednu organiziralo srečanje strokovnjakov, raziskovalcev, pravnikov in tudi oblikovalcev politik, kjer je beseda tekla prav o sledljivosti v času pandemije covid-19.
 

Gre za beleženje stanja, ne sledenje

Med udeleženci srečanja je bil tudi minister za javno upravo Boštjan Koritnik, ki je izrazil podporo tovrstnim aplikacijam vendar je že v začetku izpostavil, da se termin sledenje v tem primeru uporablja napačno. Gre namreč za beleženje stanja in ne sledenje posameznikom; sledenje po prepričanju Koritnika ustvarja zelo negativen prizvok. Minister se zavzema za aplikacijo beleženja stanja, ki je transparentna, varna ter je poenotena znotraj EU.
 

Hvalnica blockchainu

Kot najbolj ustrezna tehnologija pri tovrstnih aplikacijah se je izkazala tehnologija blockchain, so si bili enotni udeleženci srečanja. Kot glaven razlog so izpostavili kriptiranje podatkov in zagotovitev anonimnosti uporabnikov, obenem pa se podatki lahko hranijo na različnih mestih in ne zgolj v centralni bazi.



Direktor podjetja Zeropass Luka Perčič je poudaril tudi prednost preprečevanja lažni podatkov, kar zmanjša možnost, da bi ljudje izgubili zaupanje v samo rešitev.

Težava pa se še vedno kaže glede dejanske uporabnosti takšnih aplikacij. Znano je, da je za uspešno delovanje aplikacij potrebna 60-odstotna udeležba celotne populacije, kar je težko dosegljivo, saj številni nimajo pametnih telefonov. Iz tega vidika je na tovrstne aplikacije bolj smiselno gledati kot na pripomoček, kot na vsemogočno rešitev, ki bi v celoti odgovorila na vsa vprašanja o širjenju okužbe, pa je opozoril Gregor Plantarič.
 

Kompleksnost vprašanja

»Moramo biti bolj odprti za kompleknosti in malo manj za iskanje čistih odgovorov« poudarja Nika Mahnič, ki ni spregledala trenutnih razmer in samovoljnih dovoljenj do zbiranja osebnih podatkov, ki jih nato uporabljajo zasebna podjetja. V tem smislu je pozvala tudi k širši družbeni debati.

Udeleženci so si bili enotni, da je potrebno v končno odločitev vključiti poznavalce različnih področij ter jasno zapisati kako se bo s podatki ravnalo.