WeWork kljub pomislekom na borzo?

Na ameriških borzah se obeta še ena prva javna ponudba delnic, toda tokrat opozorila dežujejo še preden se je začel vpis novih delnic.
Fotografija: Foto: Reuters
Foto: Reuters

Letos se odmevne prve javne ponudbe delnic (IPO) kar vrstijo. WeWork je še eden v vrsti velikanov, ki je uspel doseči ogromne prihodke, precej bolj pa šepa pri dobičkonosnosti. Gre za startup podjetje, ki oddaja pisarniške prostore, s poudarkom na skupnih prostorih, kjer podjetniki lahko najamejo le tolikšen del, kot ga potrebujejo in koristijo vse ugodnosti pisarne, ne da bi morali sami nositi vse stroške. Za koncept je na trgu sicer precej zanimanja in WeWork eksponentno povečuje svoje prihodke. Lani jim je uspelo prihodke podvojiti in so znašali izjemnih 1,8 milijarde dolarjev. In to je številka, za katero si želijo, da javnosti ostane v zavesti ter jo omenjajo na vsakem koraku.

Nekoliko manj pogosto omenjajo drugo številko - kakšni so bili ob takšnih prihodkih stroški poslovanja in financiranja. Ti so namreč tako visoki, da je izguba celo višja od prihodkov; lansko poslovano leto so končali z izgubo v višini 1,9 milijarde dolarjev!

Največji investitor v družbo WeWork (oziroma The We Company, kot se bo imenovala po novem) je japonska skupina Softbank, ki je združila moči s premoženjskim skladom Saudske Arabije. V WeWork je do zdaj investirala že več kot 10 milijard dolarjev. A tik preden prihaja nepremičninska družba na borzo, Softbank poziva k premisleku in ustavitvi postopka. Prejšnja ocena vrednosti družbe je namreč znašala 47 milijard dolarjev, Softbank pa ocenjuje, da trg trenutno WeWork vrednoti bližje 20 milijardam dolarjev ali celo manj. A zdi se, da bo IPO izveden po načrtu, verjetno tudi zato, ker ob kopičenju izgube družba nujno potrebuje svež kapital.

V skupini Softbank se trenutno bojijo, da jim bo kotacija družbe WeWork na borzi prinesla precejšnjo izgubo, podobno kot se je zgodilo z njihovo investicijo v Uber; po odhodu na borzo se je izkazalo, da je njihov delež vreden manj kot so zanj plačali, obeti za prihodnost pa za obe omenjeni družbi ta hip niso videti rožnato.

Več iz rubrike

ikonomija

Dr. Drago Rudel: Strategije eZdravja v Sloveniji ni, ministrstva pa so med sebo…

Politika financiranja razvojno-raziskovalnih projektov na področju zdravja v Sloveniji nima skupnega cilja, saj strategije eZdravja ni, ministrstva pa so med seboj neusklajena. Tako Slovenija financi…

ikonomija

Številne navade iz karantene bodo absolutna normala

Če v svojih načrtih nimate digitalnega poslovanja, v letu 2025 več ne boste relevantni, pravi zagovornik spletnih bančnih rešitev in avtor knjižnic uspešnic Brett King.

ikonomija

Kitajci začeli s testiranji tehnologije 6G

Po mnenju strokovnjakov bo 6G do 8.000 krat hitrejši kot 5G.

ikonomija

Konec bank kot jih poznamo

Digitalizacija v bančništvu je dejstvo, a digitalne rešitve so zgolj orodje; same po sebi še ne zagotavljajo uspešnega poslovanja.

Komentarji: