Ura resnice za Uber in celoten trg

Čeprav se Uber investitorjem predstavlja predvsem kot tehnološko podjetje, uporabnikom pa kot platforma delitvene ekonomije, je Sodišče EU vsaj za evropski prostor presodilo, da gre z vseh pravnih vidikov preprosto za transportno podjetje, ki ni kaj dosti drugega kot taksi služba. Storitve prevozov so že dolgo panoga, v kateri zaradi nizkih vstopnih ovir vlada izjemno močna konkurenca, izkupički sodelujočih pa so dokaj klavrni.
 

Res več kot le taksi služba?
 

V podjetju Uber in njegovih posnemovalcih sicer že več let trdijo, da njihova osnovna ekonomika ne temelji na istih zakonitostih, kot veljajo za običajne taksi prevoze, pač pa gre za izkoriščanje tehnoloških platform, ki bodo prinesle izjemno konkurenčno prednost in posledično izjemne dobičke oziroma donose investitorjem v ta podjetja.

A zdaj se bliža ena od ur resnice za tovrstna podjetja. Lyft, ki je manjši konkurent družbe Uber, je namreč že objavil prospekt za prvo javno ponudbo delnic (angl. IPO), kar pomeni, da je moral tudi javno objaviti precej več podatkov o svojem poslovanju, kot jih je razkrival pred tem. Glede na prospekt Lyft svojo vrednost ocenjuje na okrog 20 milijard dolarjev (razpon cene v prospektu je predviden med 62 in 68 dolarjev na delnico), v IPO pa bi rad zbral blizu dveh milijard dolarjev.
 

Kaj kažejo finančni izkazi?
 

O ekonomiki družbe Uber se je veliko ugibalo, a povsem zanesljivo ni bilo mogoče reči, kaj točno drži, saj so v javnost prihajali zgolj nepopolni in selektivno izbrani finančni podatki. Kakšna ekonomika velja v tem segmentu, lahko zdaj prvič vidimo v dokumentih družbe Lyft. In kakšna je prva ocena?



Lyft je v ospredje sicer potisnil svoje številke o rasti obsega poslovanja in pridobivanja tržnega deleža, ki ga prevzema klasičnim taksi službam, a podrobnejši pogled razkrije resnico o trenutni učinkovitosti poslovnega modela; zaenkrat njihova tehnološka platforma ni odklenila skrivnih vrat do boljše ekonomike organiziranja prevozov, pravzaprav jim ne uspe dosegati niti učinkovitosti klasičnih konkurentov.

Ko je bilo treba pokazati ne le smele napovedi, pač pa gole številke o tekočem poslovanju, je v oči najbolj zbodla skoraj milijardna izguba v lanskem letu.
 

Rast prihodkov …
 

Rast obsega poslovanja je sicer impresivna, a se že umirja. Primerjava finančnih poročil Lyfta za zadnja leta kaže, da so njegovi prihodki leta 2017 v primerjavi z letom prej zrasli za izjemnih 209 odstotkov. Lani je rast ostajala še vedno izjemno visoka in je dosegla 103 odstotke. Pa odhodki? Ti so rasli po manjših stopnjah, leta 2017 so zrasli za 71 odstotkov, lani pa (ob pol manjši rasti prihodkov kot leto prej) za 77 odstotkov.
 

… in izgube

Po Lyftu bo kmalu sledil še IPO Uberja, saj njegovi zgodnji investitorji počasi postajajo že nestrpni. Foto: Unsplash

Manjše stopnje rasti prihodkov kot rasti odhodkov torej kažejo ugodna gibanja, mar ne? Ne ravno, saj so v absolutnih zneskih odhodki bistveno višji od prihodkov, kar pomeni, da je 103-odstotna rast prihodkov v absolutnem znesku opazno manjša od 77-odstotne rasti odhodkov, torej se je izguba podjetja iz leta 2017 s 688 milijonov dolarjev povečala na 911 milijonov dolarjev v lanskem letu (pri nekaj več kot dveh milijardah dolarjev prihodkov). Če malo posplošimo, je družba v povprečju z vsakim prevozom pridelala skoraj dolar in pol izgube.

Kako torej lahko tovrstne družbe iz posla izrinjajo klasične ponudnike prevozov in jim jemljejo tržne deleže? Hubert Horan, strokovnjak za transport in logistiko, ki že več let sistematično spremlja to novo kategorijo posla, ima odgovor. Po njegovih besedah se zaenkrat vsa prednost pred konkurenti skriva le v milijardah dolarjev tveganega kapitala, ki se je stekel v ta podjetja v upanju, da se bodo smele napovedi prevoznih podjetij uresničile. Dokler je ves ta kapital pripravljen sponzorirati izgube, lahko podjetja širijo svoj posel in upajo, da bodo presegla mejo, ki jim bo omogočala profitabilnost. A po toliko letih (sodeč po podatkih Lyfta) dobičkonosnega poslovanja še ni na vidiku.

 

Sledi še Uber
 

Kmalu bo Lyftu s podobnim manevrom sledila tudi družba Uber, ki pa je precej večja; tam svojo vrednost ocenjujejo bliže 125 milijardam dolarjev. Vprašanje je, ali so pri Uberju posebej zadovoljni, da Lyft prihaja na trg po kapital pred njimi v povsem enaki branži, a če ne drugega, bodo lahko pred svojim IPO še nekoliko bolje ocenili razpoloženje trga glede na izid ponudbe Lyfta.

Zdi se, da bi vodilni v družbi Uber raje še nekoliko dlje odlašali, preden bi prišli na trg in javno razkrili svoje finance, a zgodnejši investitorji so postali nestrpni. Ko je na vrhu Uberja Dara Khosrowshahi zamenjal Travisa Kalanicka, so od njega zahtevali zavezo za čim prejšnji vstop družbe na borzo. Zdi se, da želijo zgodnji investitorji ob nizanju izgub, ko ni na vidiku prepričljive poti do dobičkonosnosti, izkoristiti zaenkrat še ugodno finančno okolje in delno izstopiti iz naložbe.

In če se ne bi razvedelo, da na borzo prihaja tudi Lyft, bi vodstvo Uberja morda še nekoliko odlašalo, a ob tej informaciji so pohiteli in skušali priti na trg pred tekmecem, kar pa jim ni uspelo. Zdaj si prizadevajo tik pred objavo svojega prospekta potegniti še nekaj potez, ki bi morda prepričale potencialne investitorje, da je Uber prava naložba. Potegujejo se za prevzem konkurenta na Bližnjem vzhodu – zagonskega podjetja Careem iz Dubaja. Uspeh IPO Lyfta bo seveda vplival tudi na uspeh Uberja. Kljub temu, da tekmujejo v isti branži, verjetno Uber zdaj drži pesti, da Lyft zbere solidno vsoto denarja. Če bo IPO Lyfta proglašen za uspešnega, bo verjetno za Uber še toliko več zanimanja, če bo IPO Lyfta neuspešen, bo tudi toliko več dvomov investitorjev, ali je smiselno kupiti delež v družbi Uber.

Zanimivo bo videti, kaj točno bodo povedale številke iz finančnih izkazov družbe Uber, ko bodo pred javno prodajo delnic objavljene, a težko si je predstavljati, da bo zgodba drugačna kot pri družbi Lyft, najverjetneje se bodo pokazala podobna razmerja, le na steroidih – večji prihodki, večja rast in še precej večja izguba.

Milijarde dolarjev, ki so se že pred prvo javno ponudbo delnic stekle v omenjeni podjetji, omogočajo še kar nekaj let velikih izgub, ne da bi se podjetji znašli v težavah. A sam ne verjamem, da jim bo uspelo spremeniti ekonomiko v branži, ki jo skušajo osvojiti. Velikopoteznosti, velikim načrtom ter uspešnim prepričevanjem investitorjev navkljub matematika na koncu zmaga. Obljube o tem, kaj bo tema družbama prineslo denar, se zaenkrat še niso uresničile.
 

Prelomnica za Uber
 

Po desetih letih rasti in obljub prihod na borzo za Uber pomeni uro resnice. Če bodo dosegli dovolj visoko ceno v IPO, bodo vsaj za nekaj let spet na varni strani, investitorji pa bodo imeli vsaj priprto okno, skozi katero bodo lahko po delčkih izstopali iz naložbe. V primeru, da bo za IPO precej manj zanimanja, kot ga pričakujejo, pa bo hitro postalo zelo zapleteno. Velikih investitorjev, ki bi ob takšnih vrednotenjih podjetja želeli vstopati v Uber, ni več na pretek, če pa se zaplete še pri prihodu na borzo, bodo tudi trenutni investitorji začeli izgubljati potrpljenje. Za razliko od podobne zgodbe, ki jo je pred leti pisal Amazon, ko izjemno dolgo ni dosegel dobička, Uber ni v tako rožnatem položaju. Če investitorji priprejo pipico in si Uber ne bo mogel več privoščiti velike izgube, se bo znašel v brezizhodnem položaju. Amazon je namreč takrat sicer res prikazoval izgubo, a zgolj zato, ker je vsa sredstva vlagal v nadaljnjo rast. Po začetnih letih bi lahko v kateremkoli trenutku prenehal s prizadevanji za rast in bi posloval dobičkonosno. Uber tega ni dosegel. Tudi če preneha zasledovati rast, mu trenutno položaj ne zagotavlja dobičkonosnega poslovanja. Če preneha subvencionirati vožnje in postavi cene, kakršne bi bile potrebne za pokritje stroškov, bo kmalu postal nekonkurenčen. In ni verjeti, da bi mu stranke ob višjih cenah od konkurence še dolgo ostale zveste v dovolj veliki meri, da bi uspešno posloval.
 

Začetek konca?
 

Podjetja, ki so iz nič zrasla do velikih vrednosti, se navadno odločajo za odhod na borzo, ko so sposobna pokazati, da njihov poslovni model deluje in so sposobna ustvarjati dobiček. Ne Lyft ne Uber nista niti blizu dobička, niti še ne izkazujeta prepričljive poti, po kateri bosta prišla do njega. Nazadnje, ko so podjetja tako množično hodila na borzo s prvimi javnimi ponudbami delnic, ne da bi bila blizu dobička, je bilo leto 2000, tik pred pokom »dotcom« balona. Bo tudi zdaj odhod družbe Lyft in nato še precej večje družbe Uber znanilec konca krasnega novega sveta? Morda ne tako udarno in nenadoma kot pri poku »dotcom« balona, a vsaj Uber je tako velika zgodba, da bo njegova usoda gotovo vplivala tudi na ostale odločitve skladov tveganega kapitala. In težko je verjeti, da bi brez prepričljive poti do dobička borzna cena zelo dolgo šla le navzgor ob tem, ko bodo finančni rezultati družbe zaradi zakonskih obveznosti vsakič sproti razkriti.