Video: Neuničljivi robotski ščurek se prikrade v vse špranje

Ideje za zasnove nekaterih najboljših robotov je navdihnil naravni svet, vendar ali človeštvo res potrebuje še robotsko različico ščurka?
Fotografija: Robotski ščurek. Foto: Stephen McNally / UC Berkeley
Odpri galerijo
Robotski ščurek. Foto: Stephen McNally / UC Berkeley

Inženirji so po navdihu ščurka razvili majhnega in drsečega robota, ki je skoraj tako hiter in podobno težko uničljiv kot njegova biološka različica. Robotski ščurek je velik približno toliko kot poštna znamka, tehta manj kot desetino grama in prenese do milijonkrat večjo obremenitev od lastne teže. Morda je nekomu malce neprijetno ob misli, da se lahko skoraj neuničljiv robotski ščurek prikrade praktično povsod, vendar raziskovalci menijo, da je prav to njegov glavni adut.

Mehki robot

Mehka robotika je področje robotike, ki se ukvarja z načrtovanjem, nadzorom in izdelavo robotov, sestavljenih iz mehkih oziroma prilagodljivih materialov namesto togih členov. Robotski ščurek spada v kategorijo mehkih robotov in še nima uradnega imena. Narejen je iz tanke plošče poliviniliden difluorida (PVDF), piezoelektričnega materiala, ki se širi in krči z uporabo majhnega izmeničnega električnega toka. Na ta način se lahko premika s hitrostjo 20 telesnih dolžin na sekundo.

image_alt
Za osamljene starejše zasnovana lutka z umetno inteligenco

Robotski ščurek je težak manj kot desetino grama, vendar prenese približno 60 kilogramov obremenitve. To pomeni, da ga lahko 60-kilogramski človek pohodi, trdoživ robotek pa se bo pobral in normalno nadaljeval svojo pot, navaja Science Alert.

Ščurek. Foto: Getty Images
Ščurek. Foto: Getty Images
»Večina robotov v tako majhnem merilu je zelo krhkih,« pravi strojni inženir Liwei Lin s kalifornijske univerze v Berkeleyju. »Če stopite nanje, robota skorajda uničite. Ugotovili smo, da če našega robota obtežimo, še vedno bolj ali manj deluje.«

Ekipa je eksperimentirala z več dolžinami robota, od 10 do 30 milimetrov, ter spreminjala frekvenco in napetost električnega toka, da bi spremenila hitrost gibanja svojih modelov. Najhitrejši 10-milimetrski robot se je pri uporabi 200 V pri frekvenci 850 Hz premikal s hitrostjo 20 centimetrov na sekundo.

V prihodnosti ga bo lahko poganjala baterija

Kot je razvidno iz posnetka spodaj, se lahko robotski ščurek vzpenja po blagih naklonih, pospešuje skozi majhne cevi in celo prenaša bremena, do šestkrat večje od svoje teže, kar so raziskovalci dokazali s pritrditvijo arašida na njegov 'hrbet'. Trenutno mora biti robot privezan na vir električne energije, v prihodnosti pa ga bo lahko poganjala majhna baterija, pojasnjujejo strokovnjaki.

image_alt
Prihodnost: Tehnologija v letu 2031

Čeprav je zabavno opazovati, kako se majhni robotki premikajo sem ter tja, imajo lahko takšni modeli tudi koristno uporabo. Eden od načinov, kako so lahko drobni roboti koristni, je raziskovanje krajev nesreč, ki so lahko nevarni in nestabilni.

»Če se na primer zgodi potres, veliki stroji ali psi zelo težko najdejo sledi življenja pod ruševinami, zato potrebujemo robota majhnih dimenzij, ki je okreten in robusten,« pravi strojni inženir Yichuan Wu s kitajske univerze za elektronske znanosti in tehnologijo. V ta namen ekipa raziskovalcev išče načine, kako bi prvotni zasnovi dodali senzor plina, s katerim bi se robot lahko prikradel v zelo tesne prostore in preveril uhajanje plina, ki bi lahko ogrozilo življenje.

image_alt
Kaj se dogaja za zaprtimi vrati plešočih robotov Boston Dynamics

To je le ena od izboljšav, ki jih želijo inženirji vnesti v svojega mehkega robota, navaja Science Alert. Prav tako bi radi razvili način, kako bi se robot med raziskovanjem sveta okoli sebe samodejno izogibal oviram.

V zadnjih letih se je meja med biologijo in robotiko še bolj zabrisala, saj so majhni stroji zdaj dejansko sposobni potovati po živem organizmu. Zmogljivosti te posebne zasnove se šele začenjajo raziskovati. »Upamo, da predlagani robot v velikosti žuželke utira pot k zasledovanju hitrih in robustnih robotov za praktično uporabo,« zaključujejo raziskovalci v svojem članku, ki je bil prvotno objavljen v recenzirani znanstveni reviji Science Robotics.

Več iz rubrike