V Ikei najceneje kupujejo Poljaki

Pri Idealu so ugotovili, da so najcenejši izdelki švedskega pohištvenega giganta naprodaj na Poljskem. »Povprečne cene na Slovaškem, drugi najcenejši državi za Ikeine izdelke, so za 12 odstotkov višje kot na Poljskem. To je največja razlika v ceni med dvema zaporedno uvrščenima državama (1–33) v naši raziskavi,« so zapisali. Analizirali so osem kategorij domačega pohištva (garderobne omare, postelje, zofe in fotelje, TV-pohištvo, skrinje, police za knjige, mize in otroško pohištvo za spalnice) in primerjali cene po vsem svetu.

Ugotovili so, da čeprav velja Nemčija za najmočnejše evropsko gospodarstvo, presenetljivo spada v peterico držav z najcenejšimi Ikeinimi izdelki. Tisti, ki živijo v Berlinu, imajo ne nazadnje možnost, da čez mejo v 280 kilometrov oddaljenem Poznanu kupijo najnovejši sistem za domačo zabavo Uppleva bistveno ceneje kot doma. Glede na to, da je Ikea svoj posel leta 1943 začela na Švedskem, bi pomislili, da bo pohištvo tam najcenejše. Pa ni. Med severnimi državami je najugodneje v Ikei kupovati na Danskem; cene na Norveškem in Švedskem so v povprečju za 16 odstotkov višje. V zahodni Evropi najdražje v Ikei kupujejo Ciprčani, Grki in Britanci: cene v Združenem kraljestvu so za devet odstotkov višje kot v drugih zahodno­evropskih državah, piše Idealo. V primerjavi z Nemčijo so tam cene povprečno za 16 odstotkov višje.

ZDA so sicer na lestvici na 3. mestu najcenejših držav, kjer prodaja Ikea, a v cene ni vključen lokalni prometni davek. Tega ni samo v Portlandu v Oregonu, medtem ko v Seattlu v Washingtonu znaša 9,5 odstotka. Glede na povprečno stopnjo davka na promet (državni in lokalni) za 15 ameriških Ikej bi se ZDA znašle na 14. mestu, med Francijo in Madžarsko. Ob teh številkah se Avstralci najbrž držijo za glavo, saj za izdelek v povprečju plačajo 26 odstotkov več kot kupci na Norveškem, za Ikeo najdražji skandinavski državi. In to kljub temu, da Norvežani plačajo 15 odstotkov višji DDV kot Avstralci.

Sicer pa so kavči in fotelji ter knjižne police najdražji v Dominikanski republiki. Anomalija je tudi Rusija, kjer so povprečne cene za 36 odstotkov višje kot v preostali Evropi. Sicer je vzhodna Evropa najcenejša regija na svetu, vendar le za dlako v primerjavi z zahodno; povprečne cene v zahodni Evropi so le za 0,09 odstotka višje kot v vzhodni. »Cene so tako blizu, da bi bilo verjetno najbolj natančno sklepati, da ima evropska regija, razen nordijskih držav, najugodnejše cene Ikeinih izdelkov na svetu,« so sklenili pri Idealu in dodali, da najdražje v Ikei kupujejo Azijci.
 

Zakaj takšne razlike?

Eno temeljnih načel poslovnega modela Ikee so cenovno dostopni izdelki, da si jih lahko privošči čim več ljudi. Pri tem se opira na globalni model cen, v vsaki državi pa želi doseči najnižje cene za določen izdelek na trgu. Ta poslovni model nadalje omogoča zanimivo primerjavo cen v posamezni državi in ​​gospodarstva posamezne države. Pri berlinskem podjetju Idealo, ki ga je leta 2000, ko so ponudili primerjavo cen na spletu, kupila založba Axel Springer, so za ekonomsko primerjavo med državami uporabili BDP na prebivalca po pariteti kupne moči (PPP).

Ugotovili so, da se cene v mnogih primerih ne nanašajo na gospodarski položaj posamezne države. Do podobne ugotovitve je že leta 2013 prišla Livria Laurent z univerze Lucern v Švici. Na mednarodnem marketinškem blogu omenjene univerze je tedaj med drugim zapisala: »Presenetljivo je, da je kavč Klippan mogoče kupiti v Švici za 218 evrov, kar je najnižja cena od vseh držav, ki so bile vključene v analizo. Če pogledamo statistiko, kaže, da je kupna moč na Norveškem 6 odstotkov večja kot v Švici, vendar mora norveški kupec za isti kavč plačati 32 odstotkov več.« Ikea ni samo vodilna na trgu v pohištveni industriji v Evropi, ampak je tudi vodilna po nizkih stroških. Zaradi tega se Laurentova sprašuje, zakaj takšna neskladja v cenah v analiziranih državah.

Po trditvah Ikee, je tedaj zapisala, je razlog za to različna višina plač in stroškov: »Zdi se mi paradoksalno, saj so dohodki gospodinjstev v revnejših državah precej nižji.« Z vidika trženja pa določa ceno pripravljenost kupca kupiti neki izdelek: »Zato bi bila edina razlaga, da je madžarski kupec pripravljen plačati višjo ceno za kavč Klippan, ker je zanj predmet vreden več kot za švicarskega kupca.«