»UTD v Sloveniji bo, ko bo povsod drugod«
Študije kažejo, da si lahko vsaka država privošči neko stopnjo (univerzalnega) temeljnega dohodka, nam je že lani povedal Jurgen De Wispelaere, gostujoči raziskovalec na finski univerzi v kraju Tampere, sicer politolog, ki je tudi član finske raziskovalne ekipe.
Odpri galerijo
Foto: Matej Družnik/Delo
V Sloveniji je edino resno študijo o uvedbi UTD že pred leti naredila dr. Valerija Korošec.
Ugotovila je, da bi lahko vsak državljan dobil 300 evrov in da bi bilo to tudi fiskalno vzdržno. Njene izračune so potrdili tudi v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Slovenci smo naklonjeni UTD. V raziskavi Slovensko javno mnenje iz leta 2013 je bilo 36 odstotkov za in le 16 odstotkov proti. Nadaljnjih 35 odstotkov pa je bilo premalo informiranih, da bi se opredelili.
Že leta 2016, ko so Finci začeli razmišljati o uvedbi UTD oz. TD, smo podrobno spremljali dogajanje v tej severni državi.
Zakaj Finska razmišlja, da bi uvedla UTD oz. TD?
»Študije kažejo, da si lahko vsaka država privošči neko stopnjo TD.«
Kakšne so ugotovitve po finskem eksperimentu, preberite v članku
Je finski eksperiment z UTD res razočaral?
Profesor s Fakultete za socialno delo Srečo Dragoš meni, da bo teh vedno manj. Nasprotniki namreč napačno trdijo, da se UTD ne izide, da je to napad na finance. »To ni res in to je dokazljivo v relativnem in absolutnem smislu. Nekateri nasprotniki bodo sicer še vedno trdili svoje,« razlaga Dragoš. Zanimivo je, da nasprotniki, ki jih ne prepriča noben argument in dokaz, uporabljajo iste argumente, ki so se pojavljali že ob koncu 19. stoletja proti idejam o uvedbi socialne države – kdor ne dela, naj ne je; da bo država predraga, če bomo kar tako dajali. Pozabljajo pa, da brez meritokratske pravičnosti ni demokracije.
In kdaj si lahko obetamo UTD? »Na Slovenskem bo UTD, ko bo povsod drugod, prej ga ne bo,« odvrne Dragoš.
Ugotovila je, da bi lahko vsak državljan dobil 300 evrov in da bi bilo to tudi fiskalno vzdržno. Njene izračune so potrdili tudi v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Slovenci smo naklonjeni UTD. V raziskavi Slovensko javno mnenje iz leta 2013 je bilo 36 odstotkov za in le 16 odstotkov proti. Nadaljnjih 35 odstotkov pa je bilo premalo informiranih, da bi se opredelili.
Že leta 2016, ko so Finci začeli razmišljati o uvedbi UTD oz. TD, smo podrobno spremljali dogajanje v tej severni državi.
Zakaj Finska razmišlja, da bi uvedla UTD oz. TD?
»Študije kažejo, da si lahko vsaka država privošči neko stopnjo TD.«
Kakšne so ugotovitve po finskem eksperimentu, preberite v članku
Je finski eksperiment z UTD res razočaral?
Profesor s Fakultete za socialno delo Srečo Dragoš meni, da bo teh vedno manj. Nasprotniki namreč napačno trdijo, da se UTD ne izide, da je to napad na finance. »To ni res in to je dokazljivo v relativnem in absolutnem smislu. Nekateri nasprotniki bodo sicer še vedno trdili svoje,« razlaga Dragoš. Zanimivo je, da nasprotniki, ki jih ne prepriča noben argument in dokaz, uporabljajo iste argumente, ki so se pojavljali že ob koncu 19. stoletja proti idejam o uvedbi socialne države – kdor ne dela, naj ne je; da bo država predraga, če bomo kar tako dajali. Pozabljajo pa, da brez meritokratske pravičnosti ni demokracije.
In kdaj si lahko obetamo UTD? »Na Slovenskem bo UTD, ko bo povsod drugod, prej ga ne bo,« odvrne Dragoš.
Več iz rubrike
3D tisk pozitivno vpliva na gospodarstvo
Najpogosteje 3D tisk proizvaja slušne aparate, protetične pripomočke in tekaške copate.
Bomo trajnost dosegli z jedrsko fuzijo?
Znanstveniki dosegli stabilizacijo jedrskega zlivanja, kar je dober znak za prihodnost
