Tehnološki razvoj na področju zdravja je, a manjkajo navodila za starejše

Navada je železna srajca, in večini je sprva težko sprejeti nov način življenja, dela oziroma se spoprijeti s kakršnokoli spremembo, čeprav le-ta posledično prinese večjo optimizacijo in pomaga izboljšati učinkovitost zdravstveno-negovalnega sistema v celoti. 

Vsak potrebuje čas, da se privadi na nov sistem dela, tudi v tujini, le da tja običajno rešitve pridejo prej, in je zato tudi digitalizacija hitreje sprejeta. Smo pa Slovenci na določenih področjih pri sprejemanju te tehnologije med prvimi - slovenski domovi starejših, ki uporabljajo napreden sistem elektronskega beleženja zdravstveno-negovalnih in drugih storitev, opravljenih v sobi stanovalca, so bili denimo med prvimi na svetu, ki so začeli z uporabo tovrstne digitalizacije, ta pa se je sedaj razširila že na praktično vse svetovne kontinente.

V sodobni digitalni družbi in vsakdanjem življenju tehnologije igrajo vedno pomembnejšo vlogo, nove tehnološke rešitve pa starejšim lahko omogočajo večjo neodvisnost, samostojnost, informiranost in vključenost starejših, ki jim omogoča vsakodnevno spremljanje novih informacij in zanimivosti ter olajša vsakdan. 

E-pismenost vsekakor prinaša tudi večjo samozavest, osebno izpopolnitev, poznanstva in več poguma za osvojitev novih ciljev. Tehnologija ima tudi velik potencial za učinkovitejše upravljanja in zagotavljanje zdravstvenih storitev in oskrbe na domu in po drugi strani tudi možnost, da starejši čim dlje ostanejo samostojni in v domačem okolju. S pomočjo Informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) lahko vse generacije, če le-to znajo uporabljati in jo uporabljajo, bolje upravljajo s svojim zdravjem, so bolj aktivno vključeni v družbo in lahko živijo kakovostnejše življenje.

Zakaj kljub napredni tehnologiji, starejši zaostajajo?

Opozarjajo tudi, da okoli 30 odstotkov njihovih članov nima povezave z internetom in da je v Sloveniji »še veliko belih lis in kljub vsem storitvam, se kapital ne zgane, da bi najprej odpravili le-te.

ZDUS je od leta 2018 vključen v NVO-VID (Mreža NVO za vključujočo informacijsko družbo), ki je kot takšna vključena v Forum digitalne koalicije Slovenije, kjer s svojimi aktivnostmi in drugimi deležniki na vladajočo strukturo poskušajo prenesti ugotovljene pomanjkljivosti.

Na trgu so ponudniki raznih naprav, varoval in telekomunikacijske tehnologije, ki pa je za upokojence nedosegljiva zaradi finančne nezmožnosti nakupa, najema ali koriščenja. »Vedno znova ugotavljamo, da jih pripravljajo prav za nas a finančno nedosegljivo za marsikoga med nami starejšimi,« opozarjajo z ZDUS.


Pojasnjujejo še, da so želeli z e-oskrbo oskrbeti ljudi s spremljanjem na daljavo, za kar pa žal še danes, po skoraj dveh letih, ne vedo, zakaj se razpis zadržuje, saj so, kot pravijo, na razpolago evropska sredstva in poudarjajo, da brez sodelovanja zaupanja vrednih prostovoljcev ni možno priti na dom k ljudem, ki to potrebujejo.

Se starejši tehnologije bojijo?

»Morda se vam bo zdelo čudno, da visoko izobraženi starejši obvladajo le temeljne računalniške spretnosti, te pa so omejene predvsem na uporabo Skypa, pisanje in prejemanje elektronskih pisem, uporabo spleta. Z lahkoto gredo v brskalnik Google na pametnem telefonu, poiščejo ta ali oni podatek, ki ga potrebujejo, ali se ga morebiti ne spomnijo. Tu pa se za večino konča,« nam je zaupala Dušana Findeisen iz Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje. 

Dodala je, da so spretnosti IKT prav tako potrebne rabe, obnavljanja, širjenja kot jezikovne spretnosti. »Kadar tujega ali maternega jezika ne uporabljamo, sintagem ne pomnimo, sopomenk ne poznamo ali si jih težje prikličemo v spomin. Jezikoslovci pravimo, da približno 80 odstotkov jezika osvojimo z rabo, nezavedno. Beseda ali besedna zveza se nekje uskladišči in kdo ve od kod in kdaj jo prikličemo na plano.«

Podobno velja za storitve in blago, ki jih kupimo na internetu, pravi. »Če nismo vajeni naročanja po spletu, niti ne pomislimo, da bi se tega naučili.  Raje gremo v trgovino, tam nakupujemo na star način, nočemo uporabljati storitve drive-in, ne gremo na Ceneje.si ali Amazon, spletu ne zaupamo številke svoje kreditne kartice. 

Pomoč mladih je na voljo

Simbioza Genesis, podjetje ki je razvilo model računalniških delavnic za starejše, kjer se le-ti učijo od mladih in v enem tednu spoznajo osnove uporabe računalnika, izvaja  programe, ki se zasnujejo z mislimi na starejše oziroma manj napredne uporabnike modernih tehnologij - tako imenovane izpuščene generacije, ki niso imeli priložnosti, da se vpletejo v svet pametne tehnologije. 

Programi predstavljajo prostor, kjer dobijo potrebne informacije o uporabi določenih produktov ali storitev, aplikacij ter prostor, kjer se izvajajo njim prilagojene učne delavnice na specifično tematiko. Osnovni namen podjetja je pomoč starejšim pri (prvem) stiku z računalnikom, internetom, pametnimi telefoni ter drugimi IKT, aplikacijami in podobno.


Potrebna je motivacija, da jim bo tehnologija koristila ali olajšala določeno opravilo ali nalogo. Ko enkrat premagajo strah in usvojijo osnove si namreč želijo novih, tudi bolj specifičnih znanj,« pravi Ana Pleško, socialna delavka iz podjetja.
Odziv starostnikov, pravi, je izjemno pozitiven in si teh znanj vsekakor želijo, izziv, ki ostaja je, da se tehnologije razvijajo, ni pa vključenih podpornih storitev kot so izobraževanje, usposabljanje in pomoč pri uporabi.

Pri Simbiozi so prepričani, da uporaba IKT starejšim omogoča večjo samostojno, neodvisnost, zvišuje kakovost njihovega vsakdana ter prinaša tudi druge pozitivne spremembe. »Starejše je potrebno spodbujati, da se bodo čim bolj naučili uporabljati informacijsko tehnologijo in se posledično tudi vključevali v digitalno družbo,« menijo v družbi.

Kot primer navajajo novi koronavirus, ki je nevaren zlasti za starejše. Večina generacij se v teh časih pogovarja preko digitalnih tehnologij in ostaja v stiku, nakupujejo preko spletnih trgovin, plačuje preko mobilnih bank in podobno, medtem ko je pri starejših zgodba popolnoma drugačna. 

V tem času imajo starejši zelo omejen dostop do informacij, so zmedeni, nekateri popolnoma brez socialne mreže in stikov. Trenutno bi bilo seveda veliko lažje, če bi tudi starejši znali uporabljati sodobne tehnologije, ki bi jim v tem času prišle še kako prav.

Starejših nove aplikacije preprosto ne zanimajo, še pove Pleško. Te, po njenem mnenju pridejo v poštev le, če vedo, zakaj jih uporabljati.