Dr. Drago Rudel: Strategije eZdravja v Sloveniji ni, ministrstva pa so med seboj neusklajena

Politika financiranja razvojno-raziskovalnih projektov na področju zdravja v Sloveniji nima skupnega cilja, saj strategije eZdravja ni, ministrstva pa so med seboj neusklajena. Tako Slovenija financira projekte, ki so naključni, nepovezani in ne uresničujejo nekega na nacionalni ravni dogovorjenega razvojnega cilja.
Fotografija: Slovensko zdravstvo bo digitalizirano, ko bo v veliki meri vključevalo digitalne rešitve, storitve in programe. FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
Slovensko zdravstvo bo digitalizirano, ko bo v veliki meri vključevalo digitalne rešitve, storitve in programe. FOTO: Shutterstock

Viri financiranja razvojno-raziskovalnih projektov na področju zdravja v Sloveniji so različni. Nekaj denarja razvojno-raziskovalne organizacije pridobijo neposredno v okviru evropskih mehanizmov (H2020, AAL, Inetrreg, ERANET,…), del pa v okviru domačih razpisov, katerih finančno ozadje so politike Evropske komisije. Razpisovalci so različna ministrstva: MZ, MGRT, MVZT, ki pri razpisih med seboj ne delujejo povezano in z njimi naslavljajo različna področja povezana z zdravjem.

»Ena od težav, s katero se v Sloveniji spopadam kot razvijalec storitev za zdravje na daljavo že 15 let, je usmerjenost našega zdravstva na »informatizacijo« obstoječih storitev v institucionalnem zdravstvu, da bo le-to bolj učinkovito,« pravi dr. Drago Rudel, raziskovalec, ki je pomagal postaviti center za zdravje na daljavo CEZAR v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec ter dva centra za oskrbo na domu na daljavo (Ljubljana, Celje).  


Potrebujemo torej »drugačne« zdravstvene storitve, ki bodo usmerjene k posameznemu bolniku za izboljšanje njegovega zdravstvenega stanja. Za njihovo vključevanje pa je potrebno ustvariti ustrezno klimo, ki bo omogočala njihov razvoj, preverjanje in potrjevanje in vključitev. Pri tem nam spodrsava na vseh teh točkah: razvoj ni ustrezno usmerjen in financiran, preverjanje in potrjevanje kakovosti in učinkovitosti storitev nujno potrebuje ustrezno klinično okolje in vključevanje (že tako preobremenjenih) zdravstvenih delavcev, sistem vključevanja novih storitev v sistem zdravstvenega zavarovanja pa je zastarel.

Obstoječi sistem uvajanja novih storitev v slovensko zdravstvo je potrebno spremeniti


Slovensko zdravstvo bo digitalizirano, ko bo v veliki meri vključevalo digitalne rešitve, storitve in programe. Tukaj pa ima država s sedanjim sistemom vključevanja postavljeno (pre)veliko oviro. Proces vključevanja je postopkovno zapleten in časovno prezahteven. Vsak posamičen predlog za uvedbo nove, skozi pilotne projekte že preverjene storitve ali programa, mora skozi dolgotrajen postopek.


V potrditev tej trditvi dr. Rudel navaja primer prijave Splošne bolnišnice Slovenj Gradec za uvrstitev telemedicinske podpore kroničnim bolnikom s srčnim popuščanjem in/ali sladkorno boleznijo tipa 2 na domu. Prijavo je bolnica pripravljala eno leto in jo nato oddala junija 2018. Letos marca 2020 (po skoraj dveh letih) je prijela zahtevo Zdravstvenega sveta za pojasnitev določenih delov prijave.

Kako digitalizirajo zdravstvo drugod?


Digitalizacija zdravstva v EU poteka zelo neskladno, saj so za razvoj zdravstvenih sistemov odgovorne posamezne države. Pri tem prednjačijo zahodne države, kot so Švedska, Finska, Norveška, Francija, Danska, Španija.

Kot primer uspešnih pristopov in praks Evropska komisija izpostavlja rešitve regij, ki imajo svoj zdravstveni sistem in so po velikosti prebivalstva primerljive s Slovenijo. Škotska, Baskija, Galicija, Katalonija, Benečija-Julijska krajina. V vseh teh pokrajinah so dosegli konsenz glede strategije in izvedbenih načrtov ter v izvedbo le-teh usmerili tudi svoje investicije. V to »kanalizirajo« tudi evropska sredstva. 

Poleg razvoja novih rešitev in storitev bi morala država načrtati in ustrezno financirati tudi njihovo uvajanje v zdravstveni sistem in, kjer je to potrebno, zagotoviti tudi vzpostavitev ustrezne infrastrukture (denimo za zagotavljanje storitev na domu na daljavo) ter ustreznih služb (recimo center za zdravje na daljavo s podpornimi službami).

Več iz rubrike

ikonomija

V rokah enega odstotka kmetovalcev kar 70 odstotkov kmetijskih zemljišč po svetu

Lastništvo kmetijskih zemljišč je vse bolj neenakomerno porazdeljeno, tako je danes vse večji delež svetovnih kmetijskih zemljišč v rokah peščice.

ikonomija

Umetna inteligenca postala del državne strategije Savdske Arabije

Savdijci aktivno vlagajo v projekte umetne inteligence, kar je postalo del državnega načrta. Do leta 2030 bodo vložili kar 20 milijard dolarjev.

ikonomija

Slovenski projekt pametne ptičje hišice zbral že preko 700.000 evrov

Projekt pametne ptičje hišice Bird Buddy, za katerim stoji pretežno slovenska podjetniška ekipa, na globalni spletni platformi za množično financiranje Kickstarter beleži izjemno zanimanje.

ikonomija

Nova Zelandija nad lockdown z uporabo znanosti

Nova Zelandija uporablja tehnologijo modeliranja in ugotavljanja hitrega genomskega zaporedja covid-19, s čimer se je izognila »lockdownu«.

Komentarji: