Slovenija ima vpeljan uničujoč sistem zdravstva

Že 20 let se naznanja in pričakuje digitalna revolucija, ki bo povzročila preobrazbo v zdravstvu, vendar pa se napovedi ne uresničujejo po predvidenih tirnicah tehnološkega determinizma. Kje smo danes in zakaj je tako težko?
Fotografija: Dr. Drago Rudel: »Nimamo vlaka, ki nas bi popeljal v digitalno zdravstvo, tudi ne vizije, kam je potrebno, da bi nas peljal. FOTO:JURE ERZEN/Delo
Odpri galerijo
Dr. Drago Rudel: »Nimamo vlaka, ki nas bi popeljal v digitalno zdravstvo, tudi ne vizije, kam je potrebno, da bi nas peljal. FOTO:JURE ERZEN/Delo

Zdravstvo je ogromen sistem in vse deluje proti njegovi enotnosti. Že študij medicine poteka »po organih«, bolnišnice so organizirane po »organih«, specializacije »po organih«. Kako naj potem človeka, njegovo telo in psiho, gledamo holistično. Kako holistični pogled prenesti v računalniški sistem?

Kljub eruptivnemu tehnološkemu napredku se bližnja prihodnost razmaha digitalnega zdravja nenehno odmika. Zakaj je v slovenskem prostoru sprejemanje digitalnega pristopa tako počasno? Zakaj so v ospredju še vedno kartonske kartoteke bolnikov in kdaj bo možno povezati primarno in sekundarno ali terciarno raven zdravstvenega sistema?



Te so posledica demografskih sprememb (staranje prebivalstva, spremenjena vloga širše družine v oskrbi starejših, … ), vse večjih pričakovanj in zahtev po zahtevnih (visokotehnoloških) zdravstvenih storitvah.«

Po njegovo je torej potreben bistven preobrat v slovenski zdravstveni politiki: preusmeritev od financiranja pretežno kurativnih v preventivne storitve, ki vključuje vse bolj informiranega, ozaveščenega in odgovornega bolnika, ki postaja partner zdravstvenim delavcem v skrbi za svoje zdravje.

Takšna sprememba zahteva tudi vzpostavitev ustreznih mehanizmov, ki bodo omogočali hitro vključevanje novih storitev in rešitev (organizacijskih, tehničnih, metodoloških) v zdravstveni sistem.

Dr. Rudel opozarja da nam v Sloveniji manjka trdna strateška odločitev zdravstvene politike, da bo naše zdravstvo digitalno, torej postavljeno na nove modele zdravstvenih storitev, ki temeljijo oziroma jih omogočajo nove informacijske in telekomunikacijske (IKT) rešitve. Ugotavlja tudi, da se vsak poskus »reforme zdravstva« začne in konča pri vprašanju ureditve statusa zdravstvenih delavcev, predvsem zdravnikov (denimo dežurstva), pri urejanju sobivanja javnega in zasebnega zdravstva in podobno.


Slovenija nima strateškega menedžmenta za zdravstvo

Slovenija ima vpeljan uničujoč sistem, ker veže pripravo strokovnih strateških dokumentov in izvajanje strategij na vladajočo garnituro Ministrstva za zdravje (MZ). Ob vsaki menjavi vlade oziroma ministra za zdravje se aktivnosti ob odhajanju ministra upočasnijo, ob prihodu novega pa se nekaj časa pripravljajo. Zdi se, kot da bi se na MZ vsakokrat zgodil »reset«. Tudi dokumenti, ki jih pripravijo v času predhodne vlade gredo bolj ali manj v pozabo. Tukaj se odpre ena od ran slovenskega zdravstva. Nimamo strateškega menedžmenta, ki bi deloval ne glede na trenutno vodilno politično garnituro oziroma ministra za zdravje. Kot da strokovne službe ne bi mogle delovati brez ministra, razlaga dr. Rudel in za primer navaja svoje poskuse za uvedbo storitve za zdravje in oskrbo na daljavo v slovensko zdravstvo.



Posledica pogostih menjav vodstva MZ je odsotnost veljavne strategije eZdravja, ki bi v slovensko zdravstvo prinašala nove digitalne storitve. Leta 2008 smo sprejeli strategijo eZdravja za obdobje 2007-2015, ki se je seveda izpela. Za njeno uresničevanje smo si zagotovili tudi evropska in domača finančna sredstva. Čeprav so bili načrti večji, smo v Sloveniji vseeno vzpostavili storitve eRecept, eNapotnica, Centralni register pacientovih podatkov (CRPP), Teleradiologija, Telekap, eVakcinacija in še nekaj drugih.



Z osemletno zamudo je bila v 2019 s strani ministra za zdravje v Šarčevi vladi ustanovljena »Delovna skupina za pripravo strategije digitalizacije zdravstva do leta 2025«. V skupino je imenovanih 33 predstavnikov različnih deležnikov (institucij), vendar se skupina še ni sestala, saj prejšnji minister ni delal na strategiji - sedaj se čaka novega ministra. S takšnim pristopom seveda v Sloveniji še dolgo ne bo »voznega reda« za vzpostavljanje digitalnega eZdravja.

Da je uvedba eZdravja »kompleksen socio-tehnični projekt, ki zahteva mobilizacijo vseh deležnikov v zdravstvenem sistemu, njihovo usklajeno delovanje in nacionalni konsenz okrog dolgoročnih ciljev ter zadostne materialne in kadrovske resurse,« so nam priznali iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in celoten koncept eZdravja umestili v »presečišče med tehnološkim determinizmom in družbenim konstruktivizmom.« Skladno s temi izhodišči je vzpostavitev eZdravja, tudi v najbolj razvitih zdravstvenih sistemih na svetu, dolgotrajen in zelo zahteven projekt, pravijo na NIJZ.


Kaj potrebujemo za spremembo stanja v Sloveniji?

Potrebujemo nacionalno strategijo eZdravja, katere izvedbeni načrti so bodo usklajeni med ministrstvi. Potrebno bo skupno in usmerjeno financiranje za doseganje ciljev izvedbenega načrta strategije. Nadalje dr. Rudel predlaga vzpostavitev agencije (za digitalizacijo zdravstva), ki bo zadolžena za izvajanje akcijskega načrta strategije, saj tega sedanja ministrstva ne zmorejo in za to nimajo ustreznih kadrov. Takšne agencije že imajo številne prej omenjene države.



Poleg razvoja novih rešitev in storitev bi morala država načrtati in ustrezno financirati tudi njihovo uvajanje v zdravstveni sistem in, kjer je to potrebno, zagotoviti tudi vzpostavitev ustrezne infrastrukture (denimo za zagotavljanje storitev na domu na daljavo) ter ustreznih služb (recimo center za zdravje na daljavo s podpornimi službami).

Več iz rubrike

ikonomija

V rokah enega odstotka kmetovalcev kar 70 odstotkov kmetijskih zemljišč po svetu

Lastništvo kmetijskih zemljišč je vse bolj neenakomerno porazdeljeno, tako je danes vse večji delež svetovnih kmetijskih zemljišč v rokah peščice.

ikonomija

Umetna inteligenca postala del državne strategije Savdske Arabije

Savdijci aktivno vlagajo v projekte umetne inteligence, kar je postalo del državnega načrta. Do leta 2030 bodo vložili kar 20 milijard dolarjev.

ikonomija

Slovenski projekt pametne ptičje hišice zbral že preko 700.000 evrov

Projekt pametne ptičje hišice Bird Buddy, za katerim stoji pretežno slovenska podjetniška ekipa, na globalni spletni platformi za množično financiranje Kickstarter beleži izjemno zanimanje.

ikonomija

Nova Zelandija nad lockdown z uporabo znanosti

Nova Zelandija uporablja tehnologijo modeliranja in ugotavljanja hitrega genomskega zaporedja covid-19, s čimer se je izognila »lockdownu«.

Komentarji: