Slovensko rastlinsko meso Amaze

Simona Drevenšek, Klemen Košir
Veganski burger? Zakaj ne?

Nova zvezda na trgu veganskih izdelkov je grah. Do leta 2026 naj bi svetovni prihodki od grahovih beljakovin znašali 104 milijone dolarjev, je ugotovilo raziskovalno podjetje Future Market Insights. In na grah stavijo tudi pri slovenskem podjetju Amaze.

Kris Pavlin in Nataša Arčnik sta začela pisati prvo slovensko zgodbo brezmesnega »mesa«, ki ne škoduje planetu, zanj ne umre nobena žival, hkrati pa nasiti. Začelo se je pred petimi leti, pravi Pavlin, ki je pred tremi leti odprl Organic Garden. Amaze, ki ga je mogoče dobiti v vseh Hofer poslovalnicah in na posebej določeno izbranih lokacijah Hoferjev v Sloveniji, je bil narejen predvsem zato, da bi zadovoljil celotno populacijo. Celoten proizvodni proces The Amaze burgerjev poteka v enem od najbolj razvitih slovenskih obratov za proizvodnjo pripravljene hrane, v podjetju K-Norma, ki je tudi uradni distributer izdelkov. »Ne delamo razlik med mesnimi in nemesnimi, vegetarijanskimi in veganskimi, ampak želimo rastlinsko meso ponuditi tudi mesojedcem,« pravita sogovornika, katerih poslanstvo je trajnostno vplivati na tri ključne stvari, ki škodujejo Zemlji: poraba vode, izpusti toplogrednih plinov in vpliv na pridelovalne površine. »Nikomur ne želimo odvzeti mesa,« pravi Arčnikova, ki je zasnovala recept za rastlinsko meso iz grahovih beljakovin, kar pomeni, da je tudi brez glutena. Surovino dobivajo iz EU, vendar so trije dobavitelji, ki imajo strukturirano ponudbo, zaradi povpraševanja že zdaj pod pritiskom.

Ne ponujamo brezmesne alternative mesnemu burgerju, temveč bolj trajnostno in do okolja prijazno izbiro za vse.


Rastlinsko meso proizvajajo v slovenskem partnerskem podjetju K-Norma, v prvih dveh mesecih, odkar ga ponujajo v Hoferju in segmentu HORECA, pa so prodali okoli 30.000 burgerjev. »Že konec avgusta smo presegli pričakovanja, saj je izdelek zdaj na voljo tudi v vseh avstrijskih Hoferjevih trgovinah,« pripoveduje Pavlin. Vzorce so v sklopu avstrijskega Hoferja poslali tudi v Švico, na Madžarsko in Italijo. »Naš cilj je, da se do konca leta predstavimo v teh državah, naslednje leto pa se želimo širiti v Bolgarijo, Romunijo in Grčijo,« pravi Pavlin. Vsakega novega trga se lotijo z akcijo z omejeno količino proizvoda, zdaj lahko na teden izdelajo 30.000 burgerjev. »Se pa pospešeno širimo in moderniziramo,« doda Arčnikova. Trenutno 20 zaposlenim se bo v prihodnosti morebiti pridružilo še več delavcev.

»Če bomo želeli konkurirati ceni mesa – trenutno je rastlinsko meso dražje kot predelano meso iz hiper mesne industrije –, se bomo morali potruditi pri ozaveščanju potrošnika, da se bo odločil za rastlinsko meso,« pravi Pavlin. Proizvodnja rastlinskega mesa je namreč do okolja prijaznejša. Za proizvodnjo, ki poteka v enem najbolj razvitih živilskih obratov pri nas, je skupno potrebno 95 odstotkov manj vode, 90 odstotkov manj zemlje, pri tem pa se izpusti kar 85 odstotkov manj toplogrednih plinov kot pri mesu. »Ne ponujamo brezmesne alternative mesnemu burgerju, temveč bolj trajnostno in do okolja prijazno izbiro za vse,« dodajata sogovornika.

image
Veganski hamburger. Reuters


Bi se tako uspešna zgodba z rastlinskim mesom v glavni vlogi pisala tudi brez Beyond Meat? »Mislim, da so za preboj ključni soodvisni dejavniki. Ampak finančno uspeš­na zgodba je zagotovo pomagala pri preboju,« pravi Pavlin. Mrzlica je zajela tudi Slovenijo, saj se prebujajo nove konkurenčne znamke. A ker je naš trg premajhen, meni, je nujno povezovanje in ciljanje na tujino.


Kjer se cedi … rastlinsko mleko?

Vse več ljudi posega tudi po rastlinskem mleku in drugih rastlinskih izdelkih, ki nadomeščajo mlečne. Prodaja rastlinskega mleka je v svetovnem merilu zrasla za 3,1 odstotka, prodaja kravjega mleka pa se je zmanjšala za 5 odstotkov. Do prihodnjega leta naj bi po napovedih Mintela upadla še za 11 odstotkov. Market Watch pa je poročal, da je imel Dean Foods, največji dobavitelj mleka v ZDA, v drugem četrtletju letos za 64,5 milijona dolarjev neto izgube; prodaja se je poslabšala za 5,5 odstotka.

Finančni direktor Dean Foods Jody Macedonio je ugotovil, da so stroški surovega mleka poskočili za 12 odstotkov v primerjavi z letom prej, stroški podjetja pa naj bi se v tretjem četrtletju povečali za 19 odstotkov. Predelovalec krivdo med drugim pripisuje trgovcem, ki ponujajo popuste, da bi pritegnili kupce, pa tudi trendu poseganja po rastlinskih pijačah. Elmhurst, ena najdlje živečih mlekarn na vzhodni obali ZDA, pa se je v letu 2017 po 92 letih obratovanja odločila, da bo zmanjšala svoje izgube s prehodom na proizvodnjo izključno rastlinskega mleka.

V brezmesni segment vstopajo tudi tradicionalni predelovalci, ki so prej prisegali na meso.


Ta trend ni omejen samo na ZDA: največji dobavitelj mlečnih izdelkov v Avstraliji, Murray Goulburn, je že leta 2017 napovedal 22-odstotno zmanjšanje prodaje mleka. Podjetje za raziskave trga Euromonitor International pravi, da je v Avstraliji trg veganskih živil trenutno vreden približno 136 milijonov dolarjev, do prihodnjega leta naj bi bil že 215 milijonov dolarjev, s čimer bi postal tretji najhitreje rastoči veganski trg na svetu. Trenutno zaostaja le za ZDA, Nemčijo, kjer je vreden 557 milijonov evrov, in 460-milijonskim trgom Velike Britanije. Ewa Hudson iz Euromonitor International je dejala, da »je vedno več podjetij, ki se trudijo biti čim bolj privlačna za potrošnike tudi s tem, da se izogibajo živalskim sestavinam, kjer je le mogoče«, kar tudi nakazuje, kam piha veter.

image
Pomaranče,kumare in ingver z vodo in ledom. Jure Eržen


 

Mesna in mlečna industrija pogledujeta k rastlinam

V ZDA sta letos senatorka Tammy Baldwin iz Wisconsina in kongresnik Peter Welch iz Vermonta pozvala upravo za živila in zdravila (FDA), naj prepreči, da bi bile rastlinske mlečne alternative označene kot »mlečne«, ker je tako zapisano tudi v zakonu o pridelavi mleka. Ampak namesto da bi se upirala neizogibnemu, podjetja, ki se ukvarjajo s pametnim živalskim kmetijstvom, stopajo na rastlinsko pot. Največji kanadski distributer mesa Maple Leaf Foods je kupil priljubljeni rastlinski blagovni znamki Field Roast in Lightlife Foods.



Švicarska korporacija Nest­le je prevzela podjetje Sweet Earth Foods, ki ga je ustanovil nekdanji predsednik odbora Burger Kinga. Dean Foods je sklenil investicijsko in distribucijsko pogodbo za proizvodnjo rastlinskega mleka in jogurta s podjetjem Good Karma. Japonsko farmacevtsko podjetje Otsuka je kupilo rastlinsko sirarno znamke Daiya. Danone, večnacionalno prehrambno podjetje, je kupilo rastlinskega pionirja WhiteWave in ga preimenovalo v DanoneWave, največji kanadski predelovalec mleka Saputo pa išče možnosti za nakup rastlinskega mlečnega podjetja. Na Danskem je največja trgovina na drobno Dansk Supermarked Group prevzela »mleto meso« na rastlinski osnovi, ki ga je ustvaril Naturli Foods.
Izdelek, ki se imenuje mleta zelenjava, je naprodaj v verigi 600 supermarketov. Medtem nizozemska mesnopredelovalna družba Zwanenberg Food Group, ki posluje že od leta 1929, polovico pozornosti preusmerja na rastlinske beljakovine z namenom, da bi 50 odstotkov prihodkov ustvarila z nemesnimi izdelki, kot so vegetarijanski prigrizki, juhe in omake. Podjetje Campbell Soup Company je že zapustilo združenje proizvajalcev živil in se pridružilo združenju rastlinskih živil, Walmart pa je svoje dobavitelje spodbudil k razvoju več rastlinskih izdelkov, je o trendih poročal Forbes.


PRIPOROČAMO BRANJE PRVEGA DELA ČLANKA: Volčja lakota po rastlinskem »mesu«​


Marketing Week UK je pisal, da se belgijska blagovna znamka Alpro, ki je znana po številnih alternativah mleku in jogurtu, v zadnjem času pa tudi sladoledu in ledenih kavah, v hudem konkurenčnem boju – zlasti na trgu alternativnega mleka, ki vključuje vse bolj priljub­ljene blagovne znamke, kot so Oatly, Scotti, Joya, EcoMil, GranoVita, Isola Bio, Provamel – pripravlja na »največje leto inovacij in trženjsko akcijo«. Prepričani so, da bodo z nesladkanimi napitki zadeli terno.
Več iz rubrike