Hitra hrana brez mesa in evropski boj proti njej

Veganski burger. Reuters

Povečuje se tudi povpraševanje po hitri rastlinski hrani. McDonald‘s je že pred dvema letoma predstavil veganski burger v svojih poslovalnicah na Švedskem in Finskem, letos aprila tudi v Nemčiji. Na trgu veganskih burgerjev, ki so po videzu in okusu precej podobni mesnim, poteka napeta tekma.

Ameriški zagonski podjetji Impossible Foods in Beyond Meat sta sicer daleč pred konkurenco. Impossible Burger ponujajo v več kot 150 gostilnicah v ZDA, medtem ko je Beyond Burger, katerega investitorji so med drugim Bill Gates, Leonardo DiCaprio ter soustanovitelja Twitterja Biz Stone in Evan Williams, na voljo v več kot 5000 živilskih trgovinah po ZDA, na menijih izbranih restavracij in tudi pri nas pri Lars&Sven Burger. Decembra 2017 je Beyond Meat pripravil tudi klobaso Beyond Sausage, za katero trdi, da posnema okus in teksturo svinjine, vendar z manj maščob in natrija ter več beljakovin kot tradicionalne klobase. Po podatkih NPD Group so v samo petih mesecih letošnjega maja v ZDA prodali 228 milijonov veganskih burgerjev oziroma 10 odstotkov več kot lani. Vegansko je od konca avgusta letos poskusno na meniju tudi v Kentucky Fried Chicken (KFC). Veganske »nuggetse« in »perutničke« so ponudili v eni izmed restavracij v Atlanti. Že junija letos pa je KFC ponudil veganske burgerje na nekaterih prodajnih mestih v Veliki Britaniji, posebej zanj so jih naredili pri Beyond Meat.

image
Korenček je pogosta sestavina v veganski kuhinji. Reuters


Gates, je pisal Forbes, veganske burgerje prek dveh britanskih podjetij, ki ju podpira, promovira tudi na Otoku. Britansko zagonsko podjetje Moving Mountains pa od septembra lani v 413 lokalih verige Marston in poslovalnicah prehranske verige Dirty Bones navdušuje z B12 burgerjem, ki »krvavi«.

Temu lahko dodamo še druge veganske izdelke, ki jih videvamo na prodajnih policah pri nas, kot so veganske majoneze in jajčni nadomestek. Just Scramble podjetja Just iz Silicijeve doline prodaja veganska jajca (narejena iz fižola mungo, op. p.), ki so do okolja prijaznejša, so zapisali na spletni strani.


PRIPOROČAMO BRANJE PRVEGA DELA ČLANKA: Volčja lakota po rastlinskem »mesu«

 


Evropski boj proti vege burgerjem


A vsi veganskemu mleku, mesu in klobasam niso naklonjeni. Nekdanji nemški kmetijski minister Christian Schmidt je že leta 2016 pozval k prepovedi poimenovanja hrane, ki ne vsebuje mesa, vegi burger, vegi klobasa, vegi zrezek in podobno, češ da to zavaja javnost. Predlog so letos konec aprila podprli tudi evroposlanci odbora za kmetijstvo, zdaj ga mora potrditi ali ovreči še odbor za kmetijstvo, kar naj bi se zgodilo še ta mesec. Najbrž jih je navdihnila odločitev Evropskega sodišča iz leta 2017, da prepove uporabo besed »mleko, maslo in smetana« za nemlečne izdelke.


V brezmesni segment vstopajo tudi tradicionalni predelovalci, ki so prej prisegali na meso.


Izjeme so bile le za »sladoled« in »mandljevo mleko«, sojino in druga pa so danes le napitki. Ali pa so sledili Franciji, ki je lani sprejela predlog zakona o kmetijstvu, ki prepoveduje, da se kateri koli proizvod, ki temelji na neživalskih sestavinah, označi kot klobasa, burger ali zrezek. O tem so vneto vse poletje razpravljali tudi člani britanskega odbora za kmetijstvo zgornjega doma. In 30. avgusta je lord Teverson, predsedujoči pododboru EU za energijo in okolje, v pismu Robertu Goodwillu, članu konservativne stranke in kmetu, dejal, da bi lahko preimenovanje priljubljenih brezmesnih izdelkov povzročilo, da bi se ljudje še težje odločili zmanjšati količino mesa v svoji prehrani v času, ko bi morala vlada to spodbujati. »Naše priče – strokovnjaki – so bile enotne glede mnenja, da je sedanje poimenovanje vegetarijanskih burgerjev in klobas jasno in preprosto razumljivo.«

image
Hood bruger in njihov vegi burger. Klemen in Til. Foto Jaka Birsa


Bomo pač jedli veganske ploščke

Iz prispevkov tujih in tudi domačih medijev, ki so poročali o gonji proti veganskemu mesu, pa ni zaslediti, da bi pri veganih in podjetjih, ki izdelujejo rastlinske alternative, to povzročilo večjo zaskrbljenost. In četudi mesna industrija meni, da ljudje ne bi tako veselo posegali po veganskih čevapih, pleskavicah in zrezkih, če se ti ne bi tako imenovali, se prodaja ne bo poslabšala. Vsaj če je verjeti napovedim raznolikih podjetij po vsem svetu, ki trdijo, da bo trg veganskih izdelkov – tako »mesnih« kot »mlečnih« – še vedno rasel.


Ali burger, zrezek ali klobasa sploh smejo biti narejeni iz rastlinskih sestavin?


Bomo pač namesto vegi burgerjev jedli vegi ploščke, namesto rastlinskih klobas vegi batine, namesto čevapčičev vege rolice. Ali kakor so se v članku o tej nebulozni razpravi glede zavajajočih imen razpisali v časniku Economist: »Ocvrti dunajski zrezek res predstavlja očitno nevarnost za potrošnike, ki bi se lahko zgrozili, ko bodo odkrili, da je narejen iz piščanca ali svinjskega mesa in ne teletine. Klobasa bi se moralo reči le močno nasoljenemu mesu, od koder izhaja izraz; zaradi jasnosti je treba potrošnike seznaniti, da je izdelek ovit v živalsko črevo. Steake je treba prodajati samo na koničasti palici, saj se bo večina nakupovalcev zanašala na protoindoevropsko etimologijo. Zmedi bi se bilo mogoče izogniti, če bi kebabe, kakor izhaja iz arabskega izvora besede, vedno prodajali zažgane. Proizvodnja burgerjev pa bi morala biti v domeni hamburških mesarjev, ki so bili že zdavnaj prikrajšani za intelektualno lastnino zaradi šokantnega neuspeha jezikovne ureditve.«



Oči si pač ne moremo zatiskati: potrošniški imajo vse večji apetit po rastlinski hrani in prehajajo na živila, ki ustrezajo njihovim spreminjajočim se vrednotam in želji po bolj trajnostnih možnostih.


TRETJE OKO: Klemen Ptičak in Til Pleterski, ustanovitelja Hood Burgerja
Ne iščimo mesa v rastlinah
Če na rastlinske nadomestke mesa pogledamo z gurmanskega vidika, so to industrijsko močno predelani izdelki, večinoma narejeni iz rastlinskih beljakovinskih praškov in podobnih sestavin. Njihov okus se niti ne približa nepredelanim naravnim (mesnim ali rastlinskim) sestavinam. Užitek v okusu, ki nam ga vsejedcem omogoča dobro pripravljena zorjena govedina s sosednjega travnika, je neprimerljiv z okusom procesiranega mesa, rastlinskega ali pravega, ki je zamrznjeno prepotovalo pol sveta. Tako kot paradižnikova juha iz vrečke nima nič skupnega s sveže skuhano juho iz paradižnika, nabranega na domačem vrtu.
Kot ultraprocesirana hrana rastlinski nadomestki mesa prav tako ne morejo biti enako hranilni in zdravi za nas, kot je lokalno pridelana in sveže pripravljena hrana brez umetnih dodatkov in industrijske predelave. Za primerjavo: polpete dveh najbolj znanih tujih proizvajalcev rastlinskih nadomestkov mesa vsebujejo okoli dvajset večinoma močno procesiranih sestavin. Polpeta za goveji burger vsebuje dve – govedino in sol, naša polpeta za vege burger pa osem naravnih, nepredelanih sestavin. Inovacije v živilski industriji so seveda dobrodošle, še bolj je to res, če pripomorejo k reševanju globalnih prehranskih težav ter k boljšemu in čistejšemu jutri. Vendar ob razvoju ne smemo pozabiti, kako daleč nazaj sežejo naše korenine in od kod smo se razvili v to čudovito vrsto.
Hrana za nas ni pomembna le z vidika potrebnega vnosa kalorij. S hrano se ljudje poistovetimo, kulinarika je del kulture, je zgodovina neke družbe, ujeta na krožnik, je umetnost. Ko potujemo, nas zanima, kako ljudje drugje živijo, kaj jedo, kakšne okuse so tam razvili ter s čim in kako pripravljajo hrano. Prehranjevanje je eno redkih dejanj, ki nam, čeprav je na neki način rutinsko, omogoča eno bolj kompleksnih doživetij, kar jih zmoremo doživeti. Ko jemo, se vključijo vsi čuti – vid, okus, vonj, dotik, še sluh se vklopi, če je kuhinja v bližini ali če kaj pregrešno dobro hrusta. Zato namesto iskanja mesa v rastlinah in umetnih pripravkih iščimo raje meso in rastline v svoji okolici. Le tako bomo zares poskrbeli za svoje zdravje, brbončice in okolje hkrati.
Več iz rubrike