Slovenija še vedno brez strategije digitalizacije

V času epidemije je v šolah in na delovnih mestih primanjkovalo tako opreme kot digitalnih orodij. Ljudje niso bili navajeni na nov način dela. Javna uprava že ponuja kar nekaj digitalnih storitev, a kaj, ko pogosto niso prilagojene uporabnikom, ob tem pa v Sloveniji primanjkuje tudi digitalnih veščin za njihovo uporabo. Da digitalizacija dejansko zaživi, sta potrebna poenostavitev regulative in homogen razvoj, v epidemiji pa so se jasno pokazale številne vrzeli slovenske digitalizacije.
 

Digitalno gospodarstvo dosega pet odstotkov BDP

Digitalno inovacijsko stičišče (DIH Slovenija) aktivno izvaja analizo digitalne transformacije in stanja v podjetjih, ki imajo velike potrebe, a premalo rezultatov na tem področju. Svetovne medije polnijo futuristični trendi digitalizacije, ob tem pa se v Slovenji prenekatero podjetje ukvarja z vpeljevanjem osnovnih digitalnih orodij in razvojem digitalnih veščin.



DIH Slovenija ugotavlja, da v skoraj polovici podjetij odgovornost za digitalizacijo nosi direktor, digitalno strategijo pa jih ima formalno zapisano le 22 odstotkov, kar ni spodbuden podatek.

Pred štirimi leti je digitalno gospodarstvo v Sloveniji predstavljalo le dobrih pet odstotkov BDP in dosegalo zgolj polodstotno letno rast. Zdaj se je delež povečal, k čemur je kot pospeševalec digitalizacije pripomogla tudi epidemija. Za primerjavo, na Švedskem je digitalno gospodarstvo v istem obdobju ustvarjalo devet odstotkov BDP, ob skoraj 10-odstotni letni rasti.

Slovenija ima dobro osnovo in veliko strokovnjakov, a zaostaja za vodilnimi digitaliziranimi državami in počasi tudi za povprečjem držav vzhodne Evrope, s katerimi se sicer lahko primerjamo. A vendar je potencial za rast deleža digitalnega gospodarstva precejšen; do leta 2025 bi se lahko povečal za približno 2,5 odstotne točke oziroma za 2,1 milijarde evrov.
 

Digitalizirana velika podjetja, srednje velika ne

Digitalizirani ponos Slovenije naj bi bila elektronska javna uprava, ki je po kazalcih nad povprečjem drugih vzhodnoevropskih držav in je skoraj na ravni najbolj uspešno digitaliziranih držav. Nezavidljiva pa je raven digitalne transformacije finančnega sektorja, prodaje in proizvodnje v gospodarstvu. Nizka je predvsem pri malih in srednje velikih podjetjih, ki v digitalizacijo v povprečju ne vlagajo dovolj. Še vedno verjamejo v naložbe v opremo in prostore, manj pa v znanje, nove poslovne modele in digitalizacijo. Velika slovenska podjetja so že prepoznala pomen digitalnega razvoja in se lažje kosajo s podobno velikimi v digitalno najbolj razvitih državah.


Slovenski kupci pa imajo podobne interese kot tisti v digitalno razvitem svetu. Med epidemijo so se vsepovsod izrazito povečali prihodki spletnih trgovcev, številni so več kot podvojili svojo prodajo. Rekorde na tem področju sicer podira ameriški Amazon, pri katerem so kupci vsako minuto porabili kar 11.000 dolarjev. Tudi naši trgovci so v tem obdobju prepoznali pomen spletnega okolja za svoje poslovanje. Štajerskemu Tušu se je denimo dobro obnesel model hitrega nakupa, pri čemer gre za spletno naročanje izdelkov, ki jih kupec po nakupu prevzame kar iz avtomobila.

Večina podjetij, ki načrtujejo digitalno preobrazbo, se za to odloča zaradi kupcev, ki si želijo spletnega sodelovanja. Med glavnimi razlogi za digitalizacijo je zavedanje pomena podatkov, avtomatizacije poslovanja in, zanimivo, razvoj digitalne kulture podjetja, ugotavljajo pri DIH Slovenija. Ne glede na nujnost digitalizacije je pri nas še vedno veliko podjetij, ki tega sploh ne načrtujejo, z izgovorom, da jim za to primanjkuje sredstev ali da njihova dejavnost ni primerna za digitalizacijo.
 

Slovenija potrebuje nacionalno strategijo

Trend digitalizacije v svetu in pri nas spodbujajo uporabniki in kupci, poudari predsednik Slovenske digitalne koalicije Igor Zorko. »Toda odziv podjetij je večkrat pozen in preveč administrativen, zato so posledice lahko neprijetne in včasih celo usodne,« opozarja.

V tem pogledu Slovenija zelo potrebuje nacionalno strategijo in sodoben program digitalizacije. Proces digitalizacije je namreč izrazito sinhron proces celotnega okolja, in da bi bil uspešen, je potrebno usklajevanje države, gospodarstva in civilne družbe. S tem namenom je bila ustanovljena Digitalna koalicija, pri kateri pa za zdaj pogrešajo sodelovanje z vlado. Zorko dodaja, da v trenutni situaciji vsi digitalizirajo svoje procese »po svoje«, kar se vidi že v neusklajenosti sektorjev v gospodarstvu in tudi nasprotujočih si ukrepih različnih ministrstev.
 

Za digitalizacijo predvsem lastna sredstva

Država z različnimi ukrepi delno sofinancira in spodbuja vlaganje v digitalizacijo. Med bolj vidnimi so zagotovo vavčerji za dvig digitalnih kompetenc in uvedbo digitalnih orodij. Vseeno še vedno pogrešamo sodelovanje digitalnega sektorja in vlade pri načrtovanju in izvajanju digitalnega razvoja ter usklajenem delovanju gospodarstva družbe in države. Pobud, med drugim za uvedbo strateške skupine, ki jo je podala Digitalna koalicija, je bilo že kar nekaj.

Podjetja v digitalizacijo vlagajo večinoma lastna finančna sredstva, pravijo pri DIH Slovenija. Dodajo, da so podjetja prepričana, da bi digitalno preobrazbo pospešila jasna strategija razvoja ter programska nepovratna sredstva in sofinanciranje projektov. V ta namen zdaj v povprečju namenjajo do pet odstotkov letnih prihodkov.


Svetovalna hiša McKinsey je v lanskem poročilu za Slovenijo navedla, da se zaradi digitalizacije spreminja model zaposlovanja, kajti sektorji, ki so trenutno največji zaposlovalci, so hkrati sektorji, v katerih se bo v prihodnje zaradi avtomatizacije najbolj spremenilo povpraševanje po delovni sili. Izstopata predelovalna industrija in prodaja. Že dlje časa je jasno, da se bodo tudi na trgu dela v Sloveniji kmalu pokazale potrebe po drugačnih veščinah; povečale se bodo predvsem potrebe po tehnoloških in socialnih veščinah.
 

Potencial v domačem znanju

Vredno je dodati, da podpovprečna digitalizacija ni posledica slabe IKT-ponudbe v Sloveniji, temveč predvsem nezadostnega izkoriščanja sodobnih tehnologij. To ugotavljajo tudi strokovnjaki na področju umetne inteligence, ki so pred kratkim predstavili pobudo AI4SI oziroma Umetna inteligenca za Slovenijo. Poglavitni namen AI4SI je prenos znanja umetne inteligence v prakso. Snovalci pobude pravijo, da uspešna podjetja že izkoriščajo prednosti tehnologije, medtem ko številna še vedno spijo in bistveno premalo uporabljajo znanje domačih strokovnjakov, ki bi bilo lahko naša konkurenčna prednost.

Čeprav se pogosto opozarja na slabe osnove digitalizacije slovenske družbe, v mednarodnih primerjavah v oči bodeta dve točki, na katerih je smiselno graditi prihodnost. Najprej izstopajo nadpovprečno znanje šolarjev in dijakov na področju matematike ter dobre digitalne veščine mlajše populacije. Ob tem je zelo dobro razvita tudi digitalna infrastruktura; približno 96 odstotkov populacije ima namreč dostop do omrežja 4G, kar je primerljivo z najbolj digitaliziranimi državami EU. Te osnove bi bilo dobro nadgraditi in škoda izgubiti.

Za krepitev digitalne družbe je nujno podpreti razvoj naprednih domačih IT-rešitev in vlagati v implementacijo digitalnih tehnologij tako v javnem kot zasebnem sektorju. Zaradi digitalizacije okolja je potreben tudi razvoj digitalnih in socialnih veščin naše družbe s podporo razumevanja novih poslovnih modelov ter inovacij in podjetništva.

Za večjo dodano vrednost in razvoj slovenskega gos­podarstva sta pogoj digitalna preobrazba podjetij in spodbuda za vlaganje v razvoj in tehnologijo, ob čemer je hkrati treba zagotoviti primerno znanje in razumevanje zaposlenih.