Se bomo kmalu greli in hladili z barvo fasade?

Raziskovalci so razvili ultra belo barvo, ki ima številne možnosti uporabe. Med drugim lahko služi kot orodje pasivnega hlajenja stavb.
Fotografija: Razvijajo se barvni ekstremi. Tako se izumlja najbolj črno, belo in tudi roza barvo, ki imajo svoje prednosti. FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
Razvijajo se barvni ekstremi. Tako se izumlja najbolj črno, belo in tudi roza barvo, ki imajo svoje prednosti. FOTO: Shutterstock

V zadnjem času potekajo na področju razvoja barv med umetniki številne bitke. Vsak od njih si želi postaviti nov rekord na nekem področju. Tako je umetnik Anish Kapoor, britansko indijski kipar, ki je specializiran za instalacijsko in konceptualno umetnost, izumil »najbolj črno črno barvo«, ki absorbira kar 99,965 odstotkov svetlobe in na tak način ustvari iluzijo črne luknje. Najbolj črno substanco se je odločil predstaviti prek Kickstarterja in projekt je javnost odločno podprla. Barva ima velik potencial razvoja pri zbiranju toplote.



Ni pa Kapoor edini, ki si je prizadeval razviti novo barvo. Sledili so mu tudi številni drugi in se trudili izumiti najbolj roza roza barvo in podobno.
 

Ultra bela barva kot orodje pri boju proti globalnemu segrevanju?


Po drugi strani raziskovalci z univerze za strojništvo Purdue niso nameravali zgolj tekmovati v teh bitkah, ampak so se osredotočili na bolj praktičen pomen barv. Tako so razvili ultra belo barvo, ki odbija kar 95,5 odstotkov svetlobe in ima kot barva potencial v arhitekturi.

FOTO: Shutterstock
FOTO: Shutterstock


Xiulin Ruan je skupaj s sodelavci z univerze ugotovil, da je lahko ultra bela barva praktično orodje v boju proti globalnemu segrevanju. Sposobna je namreč učinkovito hladiti stavbe. Pasivno hlajenje se je izkazalo kot pomemben način urejanja prostorov. Stavbe, katerih fasada bi bila ultra bele barve, namreč odbijajo pretežni del svetlobe in sevanja. S tem ustvarijo popolno sevalno hlajenje.

Eksperiment je dal spodbudne rezultate


Raziskovalci z omenjene univerze so izvedli dvodnevni eksperiment na prostem. Pri tem je bila izmerjena temperatura barvane površine in okoliških predmetov ob različni intenzivnosti sevanja skozi ves dan. Do največje razlike je prišlo v nočnem času, ko je bila ultra bela površina za kar 7°C hladnejša od njene okolice.


Raziskovalna skupina je bila navdušena nad dobljenimi rezultati in nad možnostjo uporabe barv v koristne namene. Hkrati opažajo tudi druge pozitivne učinke, ki bi se jih lahko s pridom uporabilo tudi v nekatere druge namene. Zaradi nizkih proizvodnih stroškov bi se lahko barvo enostavno vključilo v tradicionalne postopke izdelave.

Testiranja se bodo še nadaljevala. Izumljena ultra bela barva pa naj bi s pomočjo inovativne tehnologije barv spremenila trajnostno oblikovanje v grajenem okolju.

Več iz rubrike