Humanoidni roboti bodo že letos nadomestili zaposlene
Sophia, robotka v človeški podobi, bo lahko kmalu opravljala delovne naloge.
Odpri galerijo
Podjetje Hanson Robotics je že nekaj časa nazaj zasnovalo robotko z imenom Sophia, ki je presenetljivo podobna človeku. Že letos bo stekla množična proizvodnja tovrstnih robotov, s čimer - po besedah podjetja - nameravajo pomagati podjetjem in organizacijam v boju z aktualno pandemijo.
Roboti bi lahko opravljali različne delovne naloge. Uporabni bodo tako pri zdravstvenem varstvu kot pri delu v trgovinah in v drugih panogah, kjer prihaja do dela s strankami.
Sophia je bila sicer izdelana že februarja 2016. Njena notranja arhitektura vključuje dovršeno programsko opremo, funkcijo govora in sistema umetne inteligence, ki je zasnovan za razmišljanje. Sophia je zmožna posnemati človeške kretnje in mimiko. Sposobna je podajati odgovore na postavljena vprašanja in se zaplesti v pogovor s sogovornikom. Kamere, ki so vgrajene v njene oči, v kombinaciji z računalniškimi algoritmi omogočajo, da pred sabo vidi objekte in ljudi. Robotka je zasnovana tako, da se nenehno uči, njene miselne sposobnosti pa se sčasoma povečujejo.
Sophia in drugi roboti iz te serije so zasnovani z namenom, da bi služili kot delavci in spremljevalci ljudi v domovih za ostarele in drugje, kjer je potrebna interakcija z ljudmi. Taki socialni roboti naj bi skrbeli za bolne in starejše na številnih področjih zdravstvene oskrbe, navajajo pri podjetju.
Roboti bi torej v prihodnje lahko prevzeli številne funkcije v delovnem procesu. V časih, ko se zaradi nastalih razmer ljudje srečujejo z množičnimi izgubami zaposlitve, se postavlja vprašanje, zakaj izdelovati robote, ki bodo delali, če bi bilo treba delovna mesta ohraniti za ljudi, ki jih nujno potrebujejo?
Verjetno bo ta dilema v prihodnje še bolj pereča. Zagovorniki tehnologije sicer trdijo, da se bodo z uvedbo robotov ustvarjala številna delovna mesta na drugih, bolj kompleksnih področjih. Mnenja glede tega ostajajo deljena.
Roboti bi lahko opravljali različne delovne naloge. Uporabni bodo tako pri zdravstvenem varstvu kot pri delu v trgovinah in v drugih panogah, kjer prihaja do dela s strankami.
David Hanson, ustanovitelj in izvršni direktor podjetja, je za Reuters dejal, da se v času pandemije povečujejo potrebe po avtomatizaciji. Ta naj bi po njegovih besedah zagotavljala zaščito pred prenosom okužb. Povedal je, da bodo roboti v človeški podobi lahko v teh časih zelo koristni, saj se med ljudmi povečuje osamljenost in socialna izoliranost.
Sposobnosti robotov se povečujejo
Sophia je bila sicer izdelana že februarja 2016. Njena notranja arhitektura vključuje dovršeno programsko opremo, funkcijo govora in sistema umetne inteligence, ki je zasnovan za razmišljanje. Sophia je zmožna posnemati človeške kretnje in mimiko. Sposobna je podajati odgovore na postavljena vprašanja in se zaplesti v pogovor s sogovornikom. Kamere, ki so vgrajene v njene oči, v kombinaciji z računalniškimi algoritmi omogočajo, da pred sabo vidi objekte in ljudi. Robotka je zasnovana tako, da se nenehno uči, njene miselne sposobnosti pa se sčasoma povečujejo.
Sophia in drugi roboti iz te serije so zasnovani z namenom, da bi služili kot delavci in spremljevalci ljudi v domovih za ostarele in drugje, kjer je potrebna interakcija z ljudmi. Taki socialni roboti naj bi skrbeli za bolne in starejše na številnih področjih zdravstvene oskrbe, navajajo pri podjetju.
PREBERITE TUDI:
Roboti bi torej v prihodnje lahko prevzeli številne funkcije v delovnem procesu. V časih, ko se zaradi nastalih razmer ljudje srečujejo z množičnimi izgubami zaposlitve, se postavlja vprašanje, zakaj izdelovati robote, ki bodo delali, če bi bilo treba delovna mesta ohraniti za ljudi, ki jih nujno potrebujejo?
Verjetno bo ta dilema v prihodnje še bolj pereča. Zagovorniki tehnologije sicer trdijo, da se bodo z uvedbo robotov ustvarjala številna delovna mesta na drugih, bolj kompleksnih področjih. Mnenja glede tega ostajajo deljena.
Več iz rubrike
3D tisk pozitivno vpliva na gospodarstvo
Najpogosteje 3D tisk proizvaja slušne aparate, protetične pripomočke in tekaške copate.
Bomo trajnost dosegli z jedrsko fuzijo?
Znanstveniki dosegli stabilizacijo jedrskega zlivanja, kar je dober znak za prihodnost