Razvojni izzivi podjetij za prihodnost so že tu!

V globaliziranem svetu, kjer se prepletajo izjemno hiter tehnološki napredek, onesnaževanje okolja zaradi proizvodnih procesov in potrošniških navad ter zdaj tudi naraščajoča geopolitična trenja in kjer gospodarski cikli postajajo vse bolj izraziti, ti izzivi morda še nikoli niso bili tako zahtevni.



Trije odločilni in med seboj prepleteni izzivi so pred nami. Na mikroravni gre za vzpostavitev novih zelo odpornih in prožnih poslovnih modelov, na makroravni za makroekonomsko politiko, usmerjeno v zagotavljanje makrofinančnih ravnovesij, ter trajnostno naravnanost vsega gospodarskega in družbenega ustroja. Nemogoče je dosegati hiter razvoj podjetij, če nista zagotovljeni makrofinančna stabilnost in trajnostna dostopnost virov, tako materialnih kot človeških.

Prav tako ni mogoče doseči družbene blaginje brez močne podjetniške podstati.

Le redki gradijo svoje proizvodne verige

Poleg tega je treba upoštevati odvisnost slovenskega gospodarstva od njegovih izvoznih zmogljivosti. Prispevek dodane vrednosti izvoza k BDP se je v dvajsetih letih povečal s slabe tretjine na več kot polovico, glede na ocene domače dodane vrednosti v izvozu, ki znašajo med 55 in 70 odstotkov. Nadalje, odprti trgovinski tokovi in dostop do večjih izvoznih trgov so nujni za izkoriščanje ekonomije obsega, kar je tudi bistvo t. i. pametne specializacije. Vpetost v globalne proizvodne verige lahko vodi v povečevanje števila delovnih mest, dostop do financiranja, prenos tehnologije, vendar to zaradi večje konkurence pomeni tudi zahtevnejše standarde glede cen, kakovosti, dobavnih rokov in podobno. Proizvajalci vmesnih proizvodov so vedno bolj podvrženi koncentraciji in prednost imajo večji, prilagodljivejši in zmogljivejši ponudniki. Pogosto je dodana vrednost največja višje v verigi in povezana z višjim tehnološkim prispevkom, kar omogoča konkurenčnost.

V tem okolju bodo največje breme in odgovornost za prilagajanje in razvoj nosila podjetja sama. Po anketnih podatkih SID banke je manj kot tretjina izvoznikov dejanskih organizatorjev mednarodne proizvodne verige. Uspeh bo bolj kot kdaj prej temeljil na ustrezni kadrovski in tehnološki dovršeno­sti, osvajanju nišnih trgov, kapitalski moči in ustrezni strukturi financiranja ter stroškovni prožnosti v neugodnem obdobju gospodarskega cikla. Da bi to doseglo, bo moralo slovensko gospodarstvo nadaljevati procese sodelovanja in združevanja pri razvoju produktov in nastopu na novih trgih ter doseganju boljših pogojev v mednarodnih verigah vrednosti.

V iskanju trajnostnih poslovnih modelov

Hkrati je postalo jasno, da bodo morala podjetja, bistveno prej, kot je bilo še pred nekaj leti mogoče pričakovati, vzpostaviti v celoti trajnostne poslovne modele. Pri tem trajnostni koncept ne vsebuje samo ekološke, socialne in ekonomske kategorije, ampak tudi informacijsko in kulturno. Na osnovni ravni zato govorimo o t. i. krožnem gospodarstvu, ki se začne že pri konceptu produkta in nadaljuje s trajnostno naravnanostjo vseh procesov proizvodnje in prodaje, pa tudi pri ravnanju z vsemi surovinami, kadri in znanjem. Na podlagi prvih analiz vzorca podjetij, s katerimi sodeluje SID banka, ugotovimo, da jih le manj kot četrtina že izkazuje zadovoljivo krožno naravnanost in ima hkrati dobro tehnološko izhodišče ter vodstveno in kadrovsko sposobnost za nadaljnjo krožno preobrazbo. Žal pri več kot polovici ni prepoznati posebne krožnosti poslovnih modelov.



Ob teh za gospodarstvo izjemno zahtevnih izzivih in procesih je potreben razmislek tudi o vlogi inštitucionalnega okolja.

Evropska unija (EU) ima precej omejujoč sistem dovoljenih državnih pomoči podjetjem, saj je prednostno usmerjen v zagotavljanje proste konkurence. Države, zlasti majhne, morajo zato vzpostavljati ustrezno usmerjene in precej zapletene sisteme subvencioniranja, v prihodnje pa vedno bolj tudi obdavčenje gospodarske aktivnosti z namenom spodbujanja razvojnih procesov in trajnostne naravnanosti podjetij. Med dovoljenimi državnimi pomočmi zato prihajajo vedno bolj v ospredje povratne oblike pomoči, t. i. finančni instrumenti. Ti omogočajo doseganje ugodnih pogojev financiranja, vključno z zelo dolgo ročnostjo in manj omejujočimi pogoji zavarovanj, in so zato bolj učinkovito sredstvo za doseganje dolgoročne preobrazbe v podjetjih kot subvencije, saj so povratni in multiplikativni.

Finančna podpora krepi BDP Slovenije

Zagotovitev takih finančnih instrumentov je zato osrednja dejavnost razvojnih bank EU, med drugim SID banke, ki ji je že leta 2011, kot prvi ustanovi v Sloveniji, uspel preboj na tem področju. Z lastnimi sredstvi in proračunskimi sredstvi ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je bilo do danes odobrenih že več kot tisoč tristo posojil v skupnem znesku čez 600 milijonov evrov za raziskave razvoj in inovacije, naložbe, kapitalsko utrjevanje in podporo perspektivnim poslovnim modelom MSP, naložbe v turizmu in naložbe v lesnopredelovalni industriji. Ti programi so prispevali za okoli dve odstotni točki dodatnega BDP Slovenije. Zdaj poskuša SID banka zaradi teh učinkov svojega delovanja podobne programe oblikovati tudi z 253 milijoni evrov sredstev evropske kohezijske politike, ki so končnim uporabnikom na voljo prek finančnih posrednikov vse do leta 2023, ko bo, glede na hitre spremembe, verjetno že nastopilo novo obdobje.



Ali bodo slovenska podjetja kos sedanjim in prihodnjim razvojnim izzivom in zlasti trajnostni preobrazbi njihovih poslovnih modelov?
Na podlagi lastnih izkušenj, ki izhajajo iz dolgoletnega in vedno močnejšega partnerskega odnosa med gospodarstvom in SID banko, verjamem, da bodo in da bomo skupaj še naprej uspešni pri vzpostavljanju trajnostnega razvoja Slovenije.




---------------

Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke
---------------
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.